"Če ne bomo imeli ekonomske moči in samostojnosti, ne bomo imeli kulturne identitete. V gospodarstvu potrebujemo nacionalne šampione, kot jih poznamo v športu. To so tisti, ki so za zgled drugim v Sloveniji in ki lahko tekmujejo na evropskem trgu." - Zoran Janković

Kako se razumete z novo vlado, ali kaj komunicirate z njo?

Kaže, da se kar dobro razumem, ker med nami tako rekoč ni nobene komunikacije. Vsaj ne uradne. V tem času sem govoril z ministrom Vizjakom, ko je imel predstavitev na GZS. Kot predsednik uprave Mercatorja sem govoril z ministrom Virantom, ko je pripravljal zamisel, da bi zakone, ki bi jih pripravil na novo, preskusil v podjetjih. To se mi zdi dobra zamisel. Sploh menim, da, kar je dobro za Mercator, je dobro za vsa podjetja. No, videl sem tudi ministra Zvera, ker smo donatorji sredstev za nagrajevanje zlatih maturantov. To so trije ministri, s katerimi sem se sešel.

Koliko pa ste komunicirali s prejšnjo vlado?

Z nobeno nisem imel veliko stikov. Do premiera Drnovška nisem nikoli prišel, sprejel pa me je konec lanskega leta kot predsednik države in prijetno presenetil, saj je vedel zelo veliko o Mercatorju. Prvič sem bil pri predsedniku vlade Ropu. Govoril sem z ministrom za gospodarstvo, ko je bil to Senjur, s Tejo Petrin, z Dimovskim, Gabrom in Mramorjem. Mramor je imel dober sistem, poklical je in preverjal sistem inflacije, zakaj se draži to in ono. Imela sva izjemno korekten odnos. Morda tudi zato, ker sva bila sošolca. Sicer pa bo mogoče komunikativnost vlade oceniti šele čez nekaj časa. Vendar menim, da bi tako premier kot ministri morali govoriti s tistimi, ki vodijo velika podjetja.

Ste res prvi človek Foruma 21?

Ne vem, kaj pomeni biti prvi človek, a to zagotovo nisem. Zame je prvi človek Milan Kučan, ki je tudi predsednik Foruma 21. Izjemno ga spoštujem. Od njega sem se veliko naučil. Premišljenosti in umirjenosti v nastopih.

Zakaj je Forum 21 sploh nastal?

Nočem zanikati, da je Forum 21 pred volitvami podprl eno politično opcijo. Namen je bil, da bi bila to apolitična organizacija. Je pa izredno zanimivo, kar se dogaja, da nekaterih kolegov, ki so si zelo želeli v Forum 21, sedaj ni več. Sem predsednik uprave največje slovenske družbe, družbe, ki ima največ zaposlenih, največ prihodkov. Sem bolj opazen. Nisem pa niti v upravnem odboru Foruma 21 in se tudi nisem silil. Če bo Forum pripravljal takšna srečanja, kot sta bili srečanji s Prodijem in Potočnikom, se mi to zdi zelo dobrodošlo. Tu lahko izkoristimo prednost poznanstev v svetu.

Ali ni bil namen ustanovitve Foruma 21, da se prejšnji predsednik s tem otrese pritiskov nase, naj ustanovi stranko?

Mislim, da se je prezgodaj umaknil iz politike. Sicer pa je strank že sedaj preveč.

Nekaterim članom Foruma je bilo zelo veliko do ustanavljanja novih strank ...

Diskusija ob kavi zame ni legitimna. Za vsako stranko je ključen predsednik. Z gospodarskega vidika pa bi rekel, da morajo imeti vse stranke bolj ali manj enak gospodarski program.

No, razlike vendarle so, na primer v odnosu do romskega vprašanja, izbrisanih, šolstva ...

Razlike so seveda lahko glede prepričanj, ali naj bo v šoli verouk ali ne. Imamo bolj levosredinsko in bolj desnosredinsko opcijo. Morali pa bi imeti tudi stranko, ki bi bila vedno v opoziciji, to je po mojem mnenju zelena stranka. V čem je po mojem razlika med strankami? Samo v tem, koliko ljudje verjamejo v program. Drugače pa vse stranke obljubljajo boljše življenje.

Forum so označevali tudi za varuha komunistične kontinuitete in branilca statusa novodobnih kapitalistov, ki so na hitro obogateli v sumljivih okoliščinah ...

Poglejte, vsa regija, velik del Evrope se je odločil za privatizacijo, za tržno gospodarstvo. Za nov način življenja. V nekdanji Jugoslaviji je bilo zame osebno manj naporno. Delal pa sem enako kot sedaj, tako količinsko kot kakovostno. Moj motiv nikoli ni bila plača. Tudi takrat, ko sem šel iz Emone in ustanovil Electo. Sporno je postalo to, da sem prišel v Mercator. Takrat je bil to boj za preživetje. Šli so stavit, da ne bom zdržal niti tri mesece. Leta 1997 nam je dal revizor mnenje s pridržkom. Leta 1998 pa sem vedel, da smo zmagali. Rezultat je pokazal, da smo na pravi poti.

Zakaj vam je uspelo? Ker ste slovenski Wall Mart - guruji trgovske religije?

Ja, pa smo res. Religija. Sodelavce sem prepričal, da se moramo dobro razumeti, se nasmehniti. Začeli smo vzgajati korporativno kulturo in pripadnost podjetju. Tudi zato, ker smo bili uspešni, pa so mi podtikali razne stvari. Celo sinovo maturo leta 1998 v Sobotni prilogi.

Vam je sedaj žal, da ste mu pomagali?

Ne. Še enkrat bi naredil enako.

Ali ni malce zoprno?

Ne, zakaj pa?

Mogoče zato, ker kakšen drug oče, ki nima vaše moči, svojemu sinu morda ne bi mogel pomagati?

Dva dni prej, preden so bili znani rezultati za 4. letnik, je na maturantskem plesu razredničarka rekla: veste, gospod Janković, v mojem razredu so vsi naredili. Potem so trije padli oziroma so imeli popravne izpite. Sin je dokazal, da je sposoben in vesten, saj je kasneje naredil GEA kolidž.

No, afera s sinom vas vendarle ni vrgla iz tira ...

Na začetku leta 1999 sem rekel, gremo na Hrvaško. Naredili nismo niti polovice tega, kar bi morali storiti v Sloveniji, pa smo vseeno šli na Hrvaško in v Bosno. Le v Srbijo nisem hotel iti, ker je bil tam še Milošević. Če ne bi šli na Hrvaško, vem, kaj bi nas čakalo, doživeli bi enako usodo kot tista podjetja v Sloveniji, ki jih ni več. Živila so bila leta 1997 propulzivna firma. Naredili so prvi hipermarket v Sloveniji. Leclerca sem nekoč vprašal, zakaj niso takrat kupili Mercatorja. Odgovoril je, da niso verjeli v Mercator. Mislili so, da so prava firma Živila. To je bil njihov odgovor. Kasneje so Živila sama prišla k nam. Vmes pa smo imeli težke boje. Treba se je bilo odločiti in reči ljudem: prijazen do kupca moraš biti, sicer ne moreš biti tu v službi, kupovati moraš v Mercatorju, sicer ne moreš biti v Mercatorju v službi. Poleg tega smo dali prednost slovenski proizvodnji, to smo v svojo strategijo zapisali že leta 1998. Nato smo šli prvič čez mejo, v Pulj.

Ostala sva pri Forumu 21, pri novodobnih kapitalistih, ki so izkoristili tranzicijo ...

Ko sem kupil Mercatorjeve delnice, jih je tudi večina naših direktorjev. Vrednost delnice je od tedaj zrasla s 5800 na 40.000 SIT. To je kapitalizem. Od leta 1990 do 1997 sem vodil Electo, ki jo sedaj vodi sin. Nobenih težav nimam, moj kapitalizem je zelo jasen.

Pa je res, da ste se v Forumu 21 našli ljudje, ki ste imeli dober nos in ste bili v pravem trenutku na pravem mestu?

To nima nobene zveze z realnostjo. Polovice ljudi v Forumu 21 sploh ne poznam.

Tam je Kučan z direktorji, humanistični intelektualci pa sedijo bolj zadaj ...

Tam je Vinko Dolenc, ki je velik strokovnjak. Pa Predin je bil v prvi vrsti. Struktura Foruma je bila na začetku res malce nenavadna. Res pa je tudi, da je v Forumu kar nekaj direktorjev večjih podjetij.

Finance so pisale, da stari fantje iz Foruma obvladujejo več gospodarstva kot vlada prek Kada in Soda ...

Sem jaz stari fant? Po čem? Sicer sem ponosen, da so me vzeli medse. Kdo ne spoštuje Miloša Kovačiča? Zame je komercialni genij. Mi lahko mislimo, kar hočemo, ampak bil sem v Ukrajini, Azerbajdžanu in lahko samo rečem, klobuk dol pred Kovačičem. Kdo ne spoštuje Bohoriča? Ti ljudje so dali skozi strukturo razvoja od komunizma do socializma in kapitalizma in vodijo uspešna podjetja. To ni kar tako. Te ljudi spoštujem. Tudi Miran Goslar je član Foruma. Če njega ne bi bilo, tudi Mercatorja ne bi bilo.

Kaj pa politični program Foruma 21? Pred volitvami ste v Ljubljano pripeljali danskega premiera Rasmussena. Je bila to po vašem prava izbira glede na to, da davčna reforma LDS, ki je bila neprijazna do premožnejših, ni bila sprejeta s takšno naklonjenostjo kot zmagovita koalicija, ki je vendarle kazala več navdušenja nad neoliberalnimi eksperimenti?

Davčna reforma, ki jo je pripravila prejšnja vlada, je bila slabo narejena, nedomišljena.

Ste to Mramorju povedali?

Sem.

In kaj je odgovoril?

Da je šlo za čas pred volitvami. Menim, da se davčna reforma ne dela pred volitvami, ker takrat ne delaš v dobro države, ampak skušaš ugajati. Kar zadeva Rasmussena, pa sem si od njegovega predavanja zapomnil predvsem tele besede. Ko sem šel na gimnazijo, je oče rekel, ali ne bi raje lovil ribe. Ko sem šel na pravni faks, mi je rekel, ali boš zmogel. In ko je umiral, je rekel, ne pozabi, od kod izviraš. To je zelo pomembno. Izviraš iz svoje države. Če ne spoštuješ samega sebe, svojih sodelavcev, sosedov, te enostavno ne bo.

Sicer pa so pred volitvami vsi govorili o maksimalni tržni ekonomiji in maksimalni socialni varnosti. To ne gre skupaj. Najti moraš presečišče. Sam mislim, da imamo dobro izhodišče. Še vedno trdim, da naši ljudje veliko znajo in delajo. Nikomur z Zahoda ne smemo na startu priznati, da je boljši. Enako je pri rokometu. Naj dokažejo, da so boljši, nato jim dam roko. Pred štirimi leti je k meni prišel predsednik Coopa iz Italije. Predlagal je, da bi se povezali, da bi naredili podjetje, v katerem bi oni skrbeli za velike centre, mi pa bi imeli male. Rekel mi je, dali vam bomo naše znanje. Ampak potem, ko sem ga peljal v naš center v Šiško, se mi je opravičil za vsako slabo misel, ki jo je imel o Mercatorju, in vprašal, ali lahko pošljejo svoje ljudi k nam. Znanje, ki ga imamo, smo pridobili sami. Naš prodajni splet je boljši kot v tujini. Naše črpalke so boljše kot v Avstriji ali Italiji. Tudi igralnice. Kup stvari je v Sloveniji, ki so boljše kot v tujini. Mercator dela z vsemi slovenskimi in tudi s tujimi bankami. Slovenske banke so dovolj dobre in s tujimi smo začeli delati samo zato, ker naše nimajo dovolj limita. Preveliko podjetje smo, da bi lahko delali samo z eno banko. Če tuja banka ponuja enake obresti, bom raje šel k slovenski banki. To je racionalna ekonomska odločitev. Uslužbenci slovenske banke kupujejo v Sloveniji, kjer imamo 41 odstotkov trga, če pa vzamemo posojilo v Londonu, ne bo nobeden od njih ničesar kupil pri nas.

Veliko se govori o slovaškem modelu in o enotni davčni stopnji. Danska pa je pravzaprav nasprotje tega modela ...

To me ne zanima, ker se politično nočem udejstvovati. Sem v gospodarstvu. Politiki se morajo na volitvah izkazati z obljubami. Potem jih morajo tudi uresničiti. Davčni modeli so zame posledica vsebine, tega, da mora biti država stroškovno učinkovita in racionalna.

Razlika vendarle je, kako denimo organizirati pokojninsko blagajno, ali jo privatizirati. Pri socialni varnosti se da prihraniti veliko davkov.

Meni ni težko plačati zdravnika.

Vaša delavka pa to težko naredi.

Da. Zato bi podprl socialni model.

Pa je lahko konkurenčen?

Lahko. Ker če tega ne bo, bomo imeli samo stroje, ne bomo več imeli ljudi. Ostali bomo le tisti, ki lahko plačamo zdravnike. Mislim, da je lahko biti samo konkurenčen, vendar moramo imeti velik občutek za socialo. Je pa treba stvari racionalizirati pri proračunskih pobudah enako kot v podjetjih in jih narediti učinkovite.

Človek bi sklepal, da se zelo dobro razumete s sindikati?

Izjemno. Zgodba je zelo preprosta. Najti pravo ravnovesje med željami lastnikov po čim večjem dobičku in željo delavcev po čim višji plači. To je ključ. Ne znam si predstavljati, da bi moji sodelavci štrajkali brez mene na čelu. Resno mislim. Ne znam si predstavljati, da bi moral iti v svoje podjetje z varnostnikom.

Se bo Mercator privatiziral?

Mercator je zasebno podjetje.

Koliko odstotkov ima v podjetju Kad?

Šestnajst odstotkov.

Koliko pa Matjaž Gantar kot fizična oseba?

Mislim, da nič.

Kaj bo s Kadom in Sodom? Bi ju radi še naprej videli kot lastnika?

Želim, da ostaneta. Mercator je multiplikator razvoja slovenske proizvodnje. Zame je problem pri Kadu in Sodu, da je lastnik isti, to je država, menja pa se predstavnik lastnika. Državi raste premoženje, zato ker je lastnik Mercatorja. S strategijo, da dajemo prednost slovenski proizvodnji, so pokrili tudi tiste, ki financirajo vso državo. Če nas prodajo tujcu, bodo tujci zamenjali blago na policah. Imamo seznam prednostnih izdelkov, v Sloveniji imamo 72 odstotkov slovenskih izdelkov. Tudi če gremo v tujino, na primer v Bosno, bo v tej trgovini 40 odstotkov proizvodov iz Slovenije.

Vas je kdaj zamikalo, da bi šli v politiko?

Nikoli. So me pa prišli vabit pred štirimi leti, ko je Drnovšek odhajal s položaja premiera. Prišli so k meni iz parlamenta. Trije iz dveh strank. Rekel sem jim, da nisem za to. Potem sem jim vseeno rekel, da grem, vendar pod enim pogojem, da grejo nazaj v parlament in odpravijo polovico občin. Kup občin v Sloveniji ne more plačati niti župana, in če mislite resno z gospodarskim razvojem, bi jih morali odpraviti. Ni jih bilo nazaj in s tem se je zame stvar končala. So me pa vabili tudi v Bosno.

Da bi vas lahko zamenjal Paddy Ashdown?

Ashdown se na Bosno ne spozna. On tehnično odreže organ, pozdravi pa ga ne. Idealen za to funkcijo v Bosni bi bil Milan Kučan. Nima nobenih posebnih želja, hkrati pa zelo dobro pozna razmere in ima tudi avtoriteto.

Kaj mislite o spreminjanju napisa TITO na Sabotinu?

Tita spoštujem, čeprav ga nisem nikoli srečal. Zame je fenomen, da nekdo 50 let drži skupaj državo tako različnih nacij, ver, gospodarskih razvojnih trenutkov. Danes razpravljati o tistem času izven zgodovinskega konteksta ni korektno. Vzemimo čas od 70. do 80. leta prejšnjega stoletja.

Moj spomin govori o depresivnem ozračju, o redukcijah električne energije, vožnji avtomobilov ob parnih ali neparnih dnevih, cenzuri in politični nesvobodi ...

Moj spomin je drugačen, ozračje zelo svetlo. Ljudje so, ko so naredili faks, vedeli, da bodo lahko napredovali. Sam sem po štirih letih postal direktor. A pomembnejša je primerjava med mano in mojimi generacijskimi kolegi v Vzhodni Evropi. Leta 1988 sem šel v Ameriko. Dobil sem vizum. V Italijo sem šel, kadar sem hotel. Imel sem stik s svetom. Videl sem, kaj pomeni Madžaru tujina, ko je čakal dve leti, da je lahko šel iz države. Krmariti po vojni najbrž ni bilo lahko. In koliko hiš je zraslo po vojni. Res je tudi, da ni bilo ekstremov v kapitalu kot danes. Bil je drugačen sistem življenja. Tiste, ki so veliko naredili, je treba spoštovati. Če ne spoštuješ zgodovine, tudi prihodnosti nimaš.

Pravite, da so vas vabili v politiko. Kaj pa, če bi bili župan Ljubljane? Bi dovolili gradnjo Spara v Šiški?

Vsako mesto, ki da kaj nase, mora samo začrtati svoj razvoj. Odločati mora o tem, na kateri lokaciji bo športni park, na kateri trgovski center. Ljubljana ima dve trgovski središči, BTC in Rudnik.

Kje je tu Mercator v Šiški?

To ni trgovsko središče, kot je BTC, ki je pravzaprav malo mesto. Tudi zato smo nasprotovali lokaciji, ki je bila predvidena za Spar. Konec koncev bi šli potem lahko gradit trgovski center v Tivoli namesto Ilirije. Odlična lokacija pri semaforju.

Kako ste lobirali proti temu, da bi Spar gradil v Šiški?

Prepričevali smo z argumenti. Primerjava nas in tujih podjetij se vidi tudi v donacijah in sponzorstvih. Naj se pojavi tuje podjetje, sploh pa trgovsko, in naj navede samo en projekt, za katerega je dalo sto milijonov, kolikor smo mi dali lani samo za Varno hišo. Naj povejo, ali so podprli naše reprezentance ali Cankarjev dom. Sloveniji smo dali devet rešilcev. Porodnišnicam smo dali porodne sobe. Sedaj se odločamo o naslednji akciji. Lahko bo knjižnica ali stadion. Razen nas se ni še nihče obvezal, da bo dajal prednost domači proizvodnji.

Mercator se želi širiti do Azerbajdžana. Če boste tam naleteli na podobne ovire kot Spar pri nas, kako se boste odzvali?

Spoštujem želje države. Zato so nas tudi povsod dobro sprejeli. Vendar bomo čakali na njihovo soglasje.

Nekateri bančniki pravijo, da mora Mercator forsirati svoj razvoj, ker je prezadolžen in žre samega sebe. Ko se bo razvoj končal, se bo sesul sam vase. Je to res?

To niso resni bančniki. To je stara teza, na katero imam preprost odgovor. Vsako leto imamo bančne dneve, na katere povabimo 36 finančnih partnerjev iz vse Evrope, ki z nami sodelujejo. Na teh dnevih predstavimo rezultate, razvojni program. Na koncu vedno vprašam, ali kaj ni res. Teh 36 bank dela z Mercatorjem brez hipotek, samo s pogodbami. To so krediti na dolgi rok. Nihče ne bi podpisal pogodbe z Mercatorjem brez hipotek, če bi mislil, da se bo podjetje sesulo. Kdor se resno ukvarja s trgovino, ve, kakšne so zadolžitve velikih svetovnih trgovcev. Edini v Evropi, ki ima manj kot 20 odstotkov obveznosti do dobaviteljev, je Mercator. Drugi imajo do 40 odstotkov. Struktura zadolžitev in kapitala je 1 : 1. Imamo še veliko potenciala. Rekel bi celo, da smo optimalno zadolženi za naš razvojni program.

Ko ste govorili, da bi radi kupili 25 odstotkov Mercatorja, ste dejali, da zato, da ga bodo naprej lahko razvijali vaši nasledniki. Ste imeli v mislih sinove ali naslednike v podjetju?

Govoril sem o obeh primerih. O sebi in o menedžmentu. Rad bi to naredil, pa ne vem, ali si bomo upali, ker gre za izjemno visoko vrednost. Sam ne kupujem za špekulacijo. Če pa kupujem, da ostane last družine, je to treba vrniti. Vrne pa se lahko samo skozi dividende.

Vlada bi se morala strinjati?

Ne. Do 25 odstotkov ni treba.

Vaša družina je včasih videti kot dinastija. Denar od prodanih delnic ste vložili v Electo, ki jo vodi vaš sin, poroka vašega sina je bila najprestižnejša, ste v vseh tabloidih, tudi o snahi se veliko piše ... Kako se počutite ob vsem tem?

Zelo dobro. Kot družina smo zelo povezani. Enaintrideset let sem poročen z isto žensko, kar je umetnost. Imava dva sinova. In samo enega sem enkrat udaril, ko je imel 18 let. Še danes se sprašujem, ali je bilo treba. Preden sem vložil denar v Electo, sem razmišljal o tem, kaj narediti. Rekel sem si, da davčna špekulacija nima smisla, prav tako ne, da bi denar nosil v tujino. Sicer pa zelo malo vem, kaj sinova delata. Damijan je v Electi direktor, gradi hiše, stanovanja, trgovine. Kar se pa tiče Juretove poroke, je bila res sanjska.

Je res, da je po tem, ko je propadel ABC, ki je bil uvoznik keksov Jaffa, zastopstvo dobilo neko podjetje, pri katerem je udeležena tudi vaša snaha?

Gre za podjetje Volos, ki uvaža nekaj izdelkov iz Srbije, med drugim tudi Crvenkine piškote Jaffa cakes. V tem podjetju nima moja snaha nič, sin pa je tretjinski solastnik. Mercator je imel lani 377 milijard čistih prihodkov. Volos, ki je delal z Mercatorjem pri petih ali šestih programih, je ustvaril 240 milijonov, kar pomeni 0,06 odstotka.

Sploh ni malo. Menda je ABC propadel prav zato, ker je izgubil zastopstvo za Crvenko ... Zakaj se je to zgodilo?

Za odgovor na to vprašanje se je treba obrniti na Crvenko. Bojim se, da se je to zgodilo, še preden se je firma privatizirala v Srbiji. ABC je delal z nami, ko smo bili še solastniki tega podjetja. Ko smo kupili Loko in Dolenjko, smo postali solastniki podjetja ABC, nato je šel ABC v likvidacijo. Potem je bila pavza, preden je prišel Volos. Volos dela z Mercatorjem drugo leto.

V tem ne vidite nič neprimernega?

V Mercatorju za vsako stvar lahko dam odgovor in ga ni Boga, ki bi blago lahko prodal za tolar dražje, ne glede na to, kdo je. Za vse veljajo isti pogoji. Ko objavimo razpis, povem, kdo je kaj ponudil. Moj sin ne more delati za konkurenco, in če ne sme delati niti za Mercator, se mora izseliti iz države.

Je še kakšen posel, ki ga ima vaša družina z Mercatorjem?

Electa in Volos, obe podjetji delata z nami pod konkurenčnimi pogoji, tu ni kaj skrivati.

Je torej res, da je nacionalni interes vaš zasebni interes?

To je bila teza nekaterih. Sam verjamem v nacionalni interes. Verjamem pa tudi v Mercator in v uspeh. Uspeh je moj motiv. Sem pa pripravljen dokazovati, da če ne bomo imeli ekonomske moči in samostojnosti, ne bomo imeli kulturne identitete. V gospodarstvu potrebujemo nacionalne šampione, kot jih poznamo v športu. To so tisti, ki so za zgled drugim v Sloveniji in ki lahko tekmujejo na evropskem trgu.