"Če se pogovarjamo o produktu na lokalnem območju, potem Hit tukaj partnerja ne potrebuje, ker je dovolj močan in ima dovolj idej." - Niko Trošt

V zadnjem času je bilo veliko zamenjav direktorjev. Pravijo, da je bil Tomažič Golobičev človek, zamenjal ga je Trošt, ki je Bavčarjev človek. Kaj lahko odgovorite na to?

Težko rečem, čigav človek je bil Tomažič. Mislim, da je bil predvsem svoj človek in zelo samozavesten. Tudi zase lahko rečem, da sem samosvoj človek. Sem pa v dobrih odnosih s pametnimi ljudmi in takimi, ki želijo Sloveniji dobro. Kot takega so me verjetno tudi ocenili in zato menili, da bi lahko uspešno še naprej vodil Hit. Očitno sem bil sprejemljiv za vladno koalicijo. Sam gledam stvari strogo profesionalno in strokovno. Po svojem profilu sem predvsem menedžer. Torej človek, ki želi voditi podjetje in zato sodeluje s pametnimi in razvojno naravnanimi ljudmi. Igor Bavčar je gotovo eden izmed njih.

Prejšnja uprava in še uprava pred njo, torej Kovačičeva, deloma Križmanova in Tomažičeva, sta v Novi Gorici naredili iz igralništva hit. Po takšnih uspehih vam bo kar težko voditi podjetje in take rezultate obdržati.

Seveda ne bo lahko še naprej dosegati tako uspešnih rezultatov. Mislim pa, da ima Hit izjemne razvojne možnosti. Tako sam kot tudi s partnerji. In edino tako, skozi ofenziven razvoj, je mogoče te rezultate zadržati in tudi izboljšati. Prav v tem je bil tudi uspeh naše korporacije vsa ta leta. Treba je reči, da je lastnica, slovenska država, doslej Hitu vedno dopuščala fleksibilno in inovativno podjetniško delovanje. Vse vlade so Hitu prepuščale iniciativo in inovativnost. Z izjemo obdobja, ki ga je zaznamovala t. i. afera. Takrat je vlada v obdobju nekaj let postavila omejitve.

Takratna blokada je, kot smo videli pozneje, prinesla podjetju in državi milijardne škode, ampak za to ni nihče odgovarjal. V enem zadnjih intervjujev je prejšnji predsednik uprave Hit Branko Tomažič rekel, da lahko Hit, tudi če ne investira, in kot ste sami rekli, če ne gre v ofenzivo, če ga usmerja avtomatski pilot, še nadaljnjih pet let posluje z izrednimi rezultati.

Gre za to, da si je Hit zastavil dobro strategijo in koncept razvoja in ima zato ta družba velike razvojne možnosti. Po drugi strani pa vemo, da v poslovnem svetu velja dejstvo, če nič ne razvijaš, investiraš in ne izboljšuješ, potem stagniraš. Tudi Hit ni samoumevno uspešen. Ima konkurente in deluje na trgu. Zato mora vzdrževati ali povečevati konkurenčne prednosti. In tudi Hit ni brez nevarnosti, da bi se mu zgodilo kaj hujšega. V mislih imam predvsem reakcijo tržišč, na katerih delujemo. Še posebej Avstrijo in Italijo. Nič ni torej samoumevno in nič se ne odvija samo od sebe. Zato je treba neprestano zelo ofenzivno razvijati to dejavnost in jo prilagajati tržnim okusom, ki se spreminjajo. Hit bo poleg igralniško-zabaviščne dejavnosti v prihodnje poskušal intenzivneje razvijati hotelske, wellness, kongresne in podobne dejavnosti. Poleg tega želi biti tudi integrator turizma, predvsem v regijah, kjer je prisoten.

V zadnjem času smo priča ostrim napadom cerkve na Hit ...

Rekel bi, da gre za del civilne družbe, med katero spada tudi poziv škofovske konference oziroma Komisije Pravičnost in mir. Tudi nekatere druge strukture civilne družbe zaskrbljeno gledajo na razvoj te dejavnosti. Logično je, da ima naša dejavnost, kot vsaka druga gospodarska dejavnost, poleg pozitivnih tudi negativne posledice. Teh se je treba zavedati, jih priznati in jih obravnavati na strokovni ter argumentirani ravni. Ne pa jih na podlagi predsodkov avtomatsko obravnavati zelo negativistično in negativne vplive povezovati s celotno dejavnostjo. Tipičen Hitov gost oziroma povprečni Hitovi gostje so običajni ljudje, željni zabave. V zabaviščni center pridejo, ker se želijo zabavati in zato želijo nekaj potrošiti. Tako kot za druge vrste zabave. Domov gredo zadovoljni. Moramo pa preprečevati vstop tistim nekaj odstotkom ljudi, ki bi jih lahko ta dejavnost zanesla predaleč. Cilj sodobne in resne turistične družbe je namreč zadovoljen gost, ki se vrača, ne pa socialni problemi. To se v razpravah o igralništvu pozablja.

Vendar bi lahko kljub vsemu dobili občutek, da ta tako imenovana civilna družba želi poudariti, da poleg igralnic, ki so v okviru Hita, tukaj deluje tudi posebna služba za prostitucijo in droge.

Poudariti moram, da se Hit vsa leta obstoja izjemno ostro in brezkompromisno bori proti tem pojavom. Hit ni dopustil in ne bo dopustil kakršnihkoli vdorov dejavnosti, ki jih omenjate. Teh dejavnosti v Hitu ni.

V vaših igralnicah preganjate prostitucijo?

Seveda. Civilna družba želi opozoriti, da se ob igralnicah razvijajo tudi druge oblike "igralništva". Da se na področja, v katerih je koncentracija ljudi velika, kar seveda ne velja samo za igralništvo, lahko vpletejo številni drugi elementi. Vendar to ni zgodba, ki se nanaša na Hit, temveč na tiste organe, ki morajo to odkrivati in preprečevati, predvsem ko govorimo o nelegalni dejavnosti. V tem primeru vemo, kdo ima to nalogo. Kar se tiče Hita, imamo mirno vest, ker vodimo aktivno politiko preprečevanja teh pojavov, in pri tem smo uspešni. Predvsem pa je treba analizirati realne podatke, ne pa govoriti na pamet in na podlagi predsodkov. Nova Gorica, Kranjska Gora ali pa drugi kraji, kjer deluje Hit, v nobenem primeru ne izstopajo po omenjenih pojavih. Prej nasprotno, kljub temu da je koncentracija ljudi izredno visoka, samo v Novi Gorici imamo 1,5 milijona gostov letno. To so dejstva.

Želja nekaterih političnih krogov je, da bi iz Hita po avstrijskem vzoru naredili Casino Slovenija. Za prejšnjo Hitovo garnituro je bila to povsem neumna ideja. Razlagali so, da je Hit dovolj močan in da ni potrebe, da bi se združeval s Casinojem Mariborom in Bledom. Država pa naj bi to možnost predlagala predvsem zato, ker je želela reševati male neuspešne igralnice po Sloveniji ...

Že ob svojem prvem nastopu sem povedal, da je vsak projekt t. i. Casinoja Slovenija, ki je namenjen temu, da bi reševali neuspešne igralnice zaradi slabega vodenja, slabega trženja in slabega produkta, nepotreben in popolnoma neustrezen. Vendar pa potrebujemo prestrukturiranje teh družb, da bi postavili

nove strategije, kadre in redefinirali produkte ter investiranja. Mislim, da je igralniško-zabaviščna dejavnost, kot je v Sloveniji pozicionirana in razvita danes, kar primerna. Hit bo na slovenskem in tujih trgih deloval ofenzivno in odgovorno. Vendar je s stališča konkurenčnosti pametno, da je nosilcev več. Dva ali trije veliki. Mislim, da si lahko Hit in drugi večji casinoji med seboj tudi pomagamo in si neposredno med seboj ne konkuriramo. Mislim pa, da ni potrebe po koncentraciji kapitala in ostalih funkcij na ravni holdinga ali koncerna.

Hit je eno največjih turističnih podjetij v Sloveniji. Bi vse to lahko počel tudi Casino Slovenija?

Prepričan sem, da kapitalska in poslovna koncentracija v smislu kakovosti ne bi veliko prispevala k nadaljnjemu razvoju igralništva v Sloveniji. Kratkoročno bi sicer res rešila določene probleme. Vendar mislim, da je prav tako, kot je. Torej da so v Sloveniji vsaj dva ali trije igralniški stebri. Eden je gotovo Portorož, potem pa imamo casinoje tudi v Ljubljani, na Bledu in Mariboru, morda bi lahko tvorili tretji steber.

Občutek imamo, da boste prej ali slej kakšnega od teh casinojev prevzeli, in to seveda brez Casinoja Slovenija.

To je mogoče le v primeru, če bi kam vstopili bolj intenzivno. Ker smo resen, samozavesten in učinkovit igralec, bi to lahko pomenilo to, kar pravite. To bi bilo tudi smiselno narediti na tistem območju, kjer je mogoče vključiti znanje in kader, ki sta že tam. Takšen primer je lahko Šentilj.

Če odprete mega zabaviščni center v Šentilju, se casino v Mariboru lahko zapre?

O konkurenci vedno govorimo s spoštovanjem. V Šentilju nameravamo izvesti investicijo v dveh stopnjah, kar je bilo tudi javno objavljeno. Gre za veliki igralniško-zabaviščni center.

Kakšna bo velikost te igralnice, torej število avtomatov glede na druge igralnice?

V začetni fazi bo tukaj okoli 400 igralnih avtomatov in 20 igralnih miz, seveda bodo tudi restavracije in ostala ponudba. Za primerjavo, Perla, ki je največji igralniško-zabaviščni center v Evropi, ima že več kot tisoč igralnih avtomatov. Vse pa je odvisno predvsem od tega, kako bo ta produkt na koncu opredeljen.

Ali ta projekt ne pomeni tudi konkurence samemu sebi, na primer vašemu igralniškemu salonu v Radgoni?

Gotovo tudi v nekem smislu. Po drugi strani pa z oblikovanjem ponudbe ciljamo na drugačno strukturo gostov. Gostom, ki prihajajo v velike igralniško-zabaviščne centre, nudimo precej širok spekter iger na srečo, tudi žive igre na mizah, različne oblike zabave, kulinarične, hotelske in druge storitve. Tega kompleksnega produkta v igralnih salonih ne dobijo, saj so v slednjih le igralni avtomati. Vidite, da gre za drugačno in raznovrstno ponudbo. Seveda pa nekaj križanj gotovo je. Vendar to ni nič hudega, saj v tem primeru vse ostane v hiši.

Projekti, ki ste jih naštevali, so pravzaprav že znani. Glede na to, da ste nov direktor, pa najbrž pripravljate tudi kaj novega ...

Razvoj korporacije, v tem primeru Hita, je treba peljati stopenjsko. Revolucionarnih sprememb ne more biti. Morda je največja sprememba ta, da bomo šli v nadaljevanju nekoliko bolj intenzivno v hotelsko-turistični del. Vendar bo osrednji posel ostajal igralniško-zabaviščna industrija, kjer hočemo biti vodilni v Evropi.

Druga sprememba je morda še hitrost vožnje. Pospešek. Gre za hitrejšo realizacijo določenih projektov. Vendar ne samo teh, ki že tečejo. Ti so kompletna preureditev Parka, dopolnitev Perle in aktivnosti v Šentilju, gre pa tudi za druge stvari. Novo Gorico želimo turistično dopolniti. Intenzivno želimo vstopiti tudi na trge, na katere smo se dolgo pripravljali. In je zdaj pravi trenutek. To je denimo hrvaški trg. Tja bi vsekakor želeli vstopiti z resnimi projekti, saj želimo biti tam pomemben igralec. Odpirajo se številne možnosti, ki so po našem mnenju perspektivne, in zato imamo izredno priložnost. To je na primer tudi Beograd z okolico. Prav gotovo je tam možnosti za uspeh veliko. Razmišljamo tudi o Albaniji. Te priložnosti že nekaj let proučujemo. Po zadnjem obisku z vladno delegacijo v Tirani so tamkajšnji partnerji pokazali velik interes, da bi s hotelsko-igralniško ponudbo vstopili predvsem na obalni del.

Kaj natančneje ste mislili s tem, ko ste rekli, da bi na Hrvaško vstopili z resnimi projekti?

To pomeni, da bi želeli konstruktivno in aktivno prispevati k razvoju te dejavnosti na različnih lokacijah. Seveda za to potrebujemo podjetje na Hrvaškem, s tem se že intenzivno ukvarjamo. Na Hrvaškem so odlične lokacije za razvoj igralniško-zabaviščne dejavnosti, denimo v Istri, Kvarnerju, Splitu in Dubrovniku. Radi bi popestrili tamkajšnjo ponudbo. Mislimo, da je Hrvaška velika priložnost, saj se turistično zelo razvija. Intenzivno že prihajajo številni tuji investitorji. K turističnemu razvoju tega območja želimo prispevati kot profesionalna, kredibilna in dolgoročno usmerjena družba. V prihodnjih letih seveda v tem vidimo tudi rentabilno poslovanje. Vendar nedvomno brez velikih vlaganj ne bo šlo.

Kako pa je z vašimi pokroviteljstvi? Boste ostali v nogometu? Govori se, da boste vlagali v letalstvo, v nogomet pa ne več.

Seveda bomo ostali v nogometu. Na Goriškem bomo še naprej zelo aktivno podpirali športne, karitativne, kulturne in podobne dejavnosti.

Kaj lahko rečete konkretno za nogomet?

Tukaj ni nobene spremembe. Rekel bi celo, da bi ta uspešni nogomet in prvenstva morali še bolj izkoristiti tudi v poslovne namene. Moja ideja je, da bi goriška ekipa igrala veliko tekem tudi tam, kjer smo mi tržno prisotni. Povsem jasno je, kaj zanima italijanski trg: nogomet, kolesarstvo in ferrari. Nogomet je še posebej v teh dneh osrednja točka. Zato bi bilo lepo in dobro, da se igrajo tudi prijateljske tekme. Da ne govorimo o pozitivni družbeni vlogi, ki jo ima nogomet, ne samo s svojimi uspehi in prvo ligo, temveč tudi za mlado generacijo. Po naših podatkih skoraj 500 otrok v Novi Gorici trenira nogomet. To je naše poslanstvo, na eni strani razvijamo nogomet kot šport, na drugi strani pa se trudimo, da se otroci podijo za žogo in imajo manj časa za druge, bolj problematične stvari.

Hit je v nogomet vlagal na leto približno 100 milijonov. Bo zdaj manj, enako ali več?

Goriški nogomet bomo še naprej podpirali. Poskušali bomo prispevati toliko, da se bo uspešno razvijal. Težko je reči, ali je to manj ali več. Prej več.

Danilo Kovačič se je fotografiral na nogometnih tekmah, Branko Tomažič pa je za Hit Gorico tudi navijal. Pa vi?

Nogomet je eden od mojih najljubših športov. V zadnjih treh mesecih pa žal preprosto zanj nisem našel časa. Sicer izjemno rad gledam nogomet. Tudi v Ajdovščini, od koder sem doma, posebej če igrata Hit Gorica in Primorje.

Glavna Hitova tema je v zadnjem času posel z Američani, s Harrah's, z Las Vegasom. Prejšnja Hitova uprava naj bi padla ravno zaradi tega. Kaj menite o dogovarjanjih s Harrah's Entertainment?

Kar se tiče te priložnosti, je treba zadeve osvetliti iz več zornih kotov. Mislim, da so Američani, torej družba Harrah's Entertainment, izredno močna in izjemno ugledna korporacija. V Evropi želijo uresničiti svoje cilje. Odločili so se, da pridejo v Evropo, da tudi Evropi ponudijo svoje produkte. V našem primeru so našli partnerja, ki je iz stroke, iz industrije. Tistega, ki je na svojem področju ključni igralec. Govorim o regionalnem igralcu, ki je v radiju 300 kilometrov na področju igralniško-zabaviščne industrije lider. Po mojem je veliko možnosti, da tak igralec, kot je Hit, in ameriška največja korporacija dosežeta tako strukturo produkta, ki bo izredno uspešna. Produkt, ki bo inovativen, unikaten in ki bo namenjen za širše območje Evrope ter še dlje. Če se pogovarjamo o produktu na lokalnem območju, potem Hit tukaj partnerja ne potrebuje, ker je dovolj močan in ima dovolj idej.

Hit je v preteklosti že razmišljal o nadaljnji stopnji razvoja in se na to tudi pripravljal. Torej na gradnjo igralniško-zabaviščnega turističnega mesta, o tem obstajajo tudi dokumenti. Ko pa se pojavi močen igralec oziroma partner, pa pomeni, da se ta ideja lahko izjemno hitro tudi uresniči. Tudi bolj kvalitetno, ne samo zaradi kapitala, temveč tudi zaradi znanja. Pri tem pa ne gre za neposredno prekopirana znanja, temveč znanja, ki se smiselno aplicirajo na evropske razmere. Prirejene za evropski okus. In če nam bo uspelo narediti takšen produktni miks in tak koncept trženja, logistik in distribucijskih kanalov, bomo postali turistično-zabaviščni center evropskega in svetovnega formata. To pomeni, da bodo tu gostje iz oddaljenih destinacij. V mislih imam predvsem letalske goste. Ideja je pripeljati ljudi, ki si želijo tovrstne zabave in daljše bivanje na območju Goriške in Slovenije. Temu bi dodali celotno turistično ponudbo, ki je v širši in ožji okolici. Pogovori o tem še vedno tečejo, moram povedati, da izjemno korektno in strokovno, čeprav se ne strinjamo z vsem. Vendar pa pravno takšni pogovori pripeljejo do koristnih sklepov. Seveda bo imela zadnjo besede država. Tu gre za obdavčevanje in za lastninsko strukturo oziroma definiranje modela upravljanja. Na to mi kot družba ne moremo vplivati. O tem se bosta odločala pristojno ministrstvo in vlada.

Če se izkaže, da so obiskovalci, ki jih imate zdaj, edini, ki jih lahko dobite, potem Harrah's nima smisla. Po drugi strani pa, če želite pripeljati Harrah's, mora državni zbor čim prej spremeniti del zakona, ki ne dopušča tujcev v strukturi podjetja.

Trenutno imamo 95 odstotkov gostov, ki dnevno prihajajo in odhajajo. Največ je takšnih, ki pridejo v naše centre, se zabavajo, si ogledajo glasbeno ali kakšno drugo prireditev, gredo na večerjo in se odpravijo domov. Tu pa govorimo o drugačnem konceptu. Gostje bodo tukaj bivali, kar pomeni, da je potrebna nova oblika ponudbe. Gre za produkt, kjer bo igralniško-zabaviščni del le manjši del celotne ponudbe, poudarjena bo ostala turistična ponudba, ki zajema tudi ponudbo ožje in širše okolice. Tukaj je več pozitivnih dejavnikov. Zaposlujemo veliko delovne sile, razvijamo odnose s kooperanti in dobavitelji. Sinergije v okolju so lahko velike. Res pa je, da bo donosnost na enoto vloženega kapitala padala, ker vlagamo tudi v manj donosne dejavnosti. Prav zaradi tega želimo, da je davčna zakonodaja takšna, ki stimulira in nagrajuje takšno obliko vlaganja. Sedanja zakonodaja je namreč pisana za ozko igralniško dejavnost, mi pa smo se že sedaj razvili v nekaj drugega, v kompleksno turistično skupino. To slovenska vlada dobro razume in podpira.

Problem lastniške strukture ni v tem, da gre za domače ali tuje solastnike. Problem je, da sedanja ureditev omogoča udeležbo zunanjega lastnika do največ 20 odstotkov, naš potencialni partner pa pričakuje, da bi dosegel do 50 odstotkov lastništva. V tem je treba zakonodajo spremeniti. Tu bo imela besedo slovenska država in ne Hit. Jasno smo povedali, da želimo biti, če gremo v ta skupna vlaganja, prevladujoči lastnik. Mislim, da je to normalno, saj razmerje 50 : 50 ne podpira učinkovitega upravljanja skupnega podjetja. Eno podjetje mora imeti prevladujoči vpliv. In vseeno gre lahko za zelo korektne in partnerske odnose. Zato mi želimo 51 odstotkov.

Če bo takšno igralniško-zabaviščno mestece tako veliko in zabavno, saj bi imelo bazene, različne dvorane in frizerske salone, zakaj bi potem še kdo hodil v Perlo in Park?

To je ključno vprašanje. To mestece bi imelo zelo izzivalno ponudbo, vendar bo ta ponudba osredotočena na tiste, ki prihajajo za dalj časa. To pomeni, da ciljamo na nove goste. Res pa je, da bo tudi iz obstoječe regije in iz tega našega tradicionalnega trga nekaj migracije, tako imenovane kanibalizacije. Vendar tudi Hit s svojimi produkti in z razvojem Nove Gorice kot turistične destinacije v tem času ne bo miroval. Ponudbo bo izboljševal in jo prilagajal novi strukturi gostov. Želimo si torej, da bi bila ta kanibalizacija minimalna. Čeprav se zavedamo, da je nekaj bo. Na drugi strani pa bo tudi ta trg rasel. Osrednja naloga vodstva Hita je gotovo, da ohrani tržni in finančni položaj najmanj enak ali še boljši tudi v prihodnje. Najboljše jamstvo za to pa so zaposleni v Hitu, ki pomenijo izreden potencial. Zaposleni so največja vrednost Hita.