Sindikati in novinarji proti svetnikom
Gladka zmaga Janeza Čadeža na tekmovanju za direktorja RTVS
Uroš Slak
© Marko Jamnik
Konec prejšnjega meseca smo dobili novega šefa RTVS, novega in hkrati starega generalnega direktorja, ki ga je s 13 glasovi od 25 izvolil svet RTVS. Sindikati in novinarji nasprotujejo odločitvi sveta, v zadnjem času pa so začeli izpostavljati predvsem tri točke. Prvič, v svetu je kar nekaj ljudi, ki imajo določene pogodbe z nacionalko - nacionalka jih preživlja. To so neposredno trije zaposleni: Rosvita Pesek, Igor Palčič in Igor Krč, posredno pa tudi dr. Janko Kos, Judita Zidar, Marcel Buh, Lado Pohar, Franček Rudolf ... Ob tem seveda ne gre zanemariti tudi tistih, ki samo posredno sodelujejo z RTV; to so lastniki različnih marketinških podjetij, kot je Mile Šetinc. Skupaj torej kar osem od za izvolitev potrebnih 13.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Uroš Slak
© Marko Jamnik
Konec prejšnjega meseca smo dobili novega šefa RTVS, novega in hkrati starega generalnega direktorja, ki ga je s 13 glasovi od 25 izvolil svet RTVS. Sindikati in novinarji nasprotujejo odločitvi sveta, v zadnjem času pa so začeli izpostavljati predvsem tri točke. Prvič, v svetu je kar nekaj ljudi, ki imajo določene pogodbe z nacionalko - nacionalka jih preživlja. To so neposredno trije zaposleni: Rosvita Pesek, Igor Palčič in Igor Krč, posredno pa tudi dr. Janko Kos, Judita Zidar, Marcel Buh, Lado Pohar, Franček Rudolf ... Ob tem seveda ne gre zanemariti tudi tistih, ki samo posredno sodelujejo z RTV; to so lastniki različnih marketinških podjetij, kot je Mile Šetinc. Skupaj torej kar osem od za izvolitev potrebnih 13.
Rešitev problema: člani sveta ne bi smeli biti v nikakršnem finančnem odnosu z RTVS. Drugič, glasovanje v svetu bi moralo biti javno, saj so vsi člani sveta samo predstavniki različnih civilnodružbenih organizacij in so njim tudi odgovorni. V praksi to pomeni, da če bi določen direktor v svojem programu napovedoval zmanjšanje domačega filmskega programa, ga predstavnik Društva slovenskih filmskih delavcev (Marcel Buh) ne bi smel podpreti. Ob tajnosti glasovanja je to seveda nemogoče ugotoviti. Zato se pojavljajo ugibanja o tem, da so kandidati glasovali za svoje interese. Zanimivo je, da je veliko članov sveta ob naši mini anketi ugotovilo, da je bolje glasovati tajno. Marcel Buh, Damjan Lah, Judita Zidar, France Kapus, Franček Rudolf nočejo javno glasovati. Janez Kocijančič, Janko Kos, Aljoša Redžepovič, Tone Ploj, Alenka Leskovic in Izidor Hvalica pa bi se lahko tudi javno odločali.
Omenjena anketa veliko pove o posameznikih iz sveta RTV. Mimogrede, v zadnjem času je veliko govora tudi o javnem predstavljanju programov posameznih kandidatov za direktorje. Niti Čadež niti njegov najresnejši protikandidat Marjan Rekar te možnosti nista imela, posredno pa to seveda govori o tem, da so bili programi v drugem planu. V prvem planu je bilo pač lobiranje in v tem športu je bil najboljši Janez Čadež. Zdaj bo odločal le še parlament, ki bi sicer lahko svojo odločitev zadrževal ali celo neizglasoval podporo Čadežu. Vendar je bolj verjetno, da ga bodo podprli. Zanimivo je tudi, da razni sindikati na RTVS zahtevajo, da parlament Čadeža ne podpre, vendar pa svojega človeka niti ne predlagajo. Rekarja bi najbrž zavrnili še z večjo ihto, čeprav zagotovo ni vmešan v nobeno mahinacijo RTVS, in menda je edina možnost, da bi se na ponoven razpis (če Čadeža parlament ne podpre) prijavil SDS-jevec Branko Grims. Na žalost pa bi kranjski politik v svetu RTVS dobil kvečjemu glas ali dva.
