Nova glava Telekoma

Dobrih deset minut pred začetkom redne četrtkove seje vlade se je na hitro sestala še vladna kadrovska komisija in dokončno sklenila, da naj vlada Marjana Podobnika razreši s položaja predsednika uprave Telekoma. Predsednika dr. Janeza Drnovška na vladni seji ni bilo, ker je imel nujne opravke v Avstriji. Ministri iz vrst SLS+SKD se z obravnavo točke dnevnega reda o razrešitvi članov uprave Telekoma niso strinjali. Finančni minister Tone Rop, ki v času predsednikove odsotnosti vodi seje vlade, pa je zadevo vendarle spravil na dnevni red. Ko se je na dnevnem redu znašlo glasovanje o Podobnikovi razrešitvi, je bil rezultat predvidljiv. Enajst članov vlade se je z razrešitvijo strinjalo, trije - Franc But, Ivo Bizjak in Jakob Presečnik - pa so glasovali proti. Ob nasprotovanju niso razbijali po mizah ali loputali z vrati. Namesto Marjana Podobnika bo vodenje uprave Telekoma kot vršilec dolžnosti za nekaj mesecev prevzel Peter Grašek, zadnjih osem let direktor in predsednik uprave Adrie Airways. V naslednjih mesecih naj bi se Telekom preoblikoval v normalno poslujočo gospodarsko družbo, vlada pa ne bo več imela pristojnosti ob imenovanjih in razrešitvah. S kadrovskimi posli se bo kot drugod ukvarjal nadzorni svet. No, v resnici je bilo vprašanje, ali vlada lahko postavlja in razrešuje upravo podjetja Telekom, že ob Podobnikovi postavitvi predmet sodnega spora. Podjetje Telekom namreč ni v popolni državni lasti. Med delničarji je tudi nekaj zasebnikov. Zato bi po eni od pravnih interpretacij morali imeti tudi ti delničarji pravico, da na skupščini podjetja glasujejo o članih nadzornega sveta. Nadzorni svet pa bi po objavljenem javnem razpisu postavil upravo. Sodišče je pred meseci potrdilo, da ima vlada kot ustanoviteljica javne gospodarske družbe Telekom pravico postavljati in razreševati upravo. Ne glede na dvome pa je razplet zgodbe, ki se je začela junija lani, pričakovan.

Od podpredsednika do predsednika

Zdi se, da je bila odločitev o postavitvi Marjana Podobnika na mesto predsednika uprave Telekoma ena najbolj urgentnih odločitev vlade, ki jo je vodil dr. Andrej Bajuk. Na prvi seji se je Bajukova ekipa zgolj konstituirala, na drugi pa se je lotila kadrovskega paketa. Postavila je 20 novih državnih sekretarjev, zavrnila je ponujeni odstop desetih starih državnih sekretarjev, imenovala je tri nove direktorje vladnih služb in direktorja policije, nov upravni odbor Odškodninske družbe ter skupščino Kapitalske družbe. Prvi kadrovski manever pa se je končal s postavitvijo nove direktorice Pošte Slovenije in predsednika uprave Telekoma, Marjana Podobnika. Ni povsem jasno, zakaj je bila postavitev novega predsednika Telekomove uprave nujna za učinkovit prevzem vzvodov oblasti. Na vsak način pa je bila postavitev Marjana Podobnika na čelo Telekoma ena najbolj dvoreznih, če ne celo "eno-reznih" potez Bajukove vlade. Predvsem zaradi ene dvomljive kadrovske poteze je bila cela Bajukova vlada deležna pogostih očitkov o čistkah in o nastavljanju kadrov, ki so na položaj prišli po politični liniji. S tem, ko je Podobnik prevzel vodenje Telekoma, Bajukova vlada v roke ni dobila kakšnega neposredno uporabnega vzvoda oblasti. Po drugi strani pa se ni znala otresti očitkov o neumnem kadrovanju. Pomladna koalicija je šla potem s tem bremenom tudi na volitve.

Javna ocena, da je bila postavitev Marjana Podobnika na čelo Telekoma napaka, se je relativno kmalu pojavila tudi v pomladnih strankah. Vprašanje pa je, zakaj analitiki pomladnih strank še pred Podobnikovo postavitvijo niso predvideli, da bo ta poteza deležna množičnega zgražanja. Natančneje: kako to, da se je Bajukova vlada kljub pričakovani negativni reakciji odločila za tako dvorezno potezo. Tedanji predsednik vladne kadrovske komisije Janez Janša je namreč dovolj dober analitik, da bi lahko izračunal, kaj pomladna koalicija s postavitvijo Podobnika dobi in kaj izgubi. Koalicija je s Podobnikovo postavitvijo res prevzela upravljanje podjetja, ki je bilo leta 1999 najbolj dobičkonosno. Hkrati pa je Telekom podjetje z največjih številom popularnih "hate pageov", internetnih naslovov, na katerih ljudje stresajo svoj gnev. Postavitev politika na čelo podjetja, ki je kapitalsko močno in vplivno, a nima odličnega imidža, je še mnogo bolj dvorezno. Možno je, da so pomladni analitiki izračunali, da bo Podobnikova postavitev na čelo Telekoma pozitiven računovodski saldo prinesla pomladni koaliciji, negativen saldo pa združeni SLS+SKD. Pomladna koalicija bi imela v Telekomu vpliv, očitek o povzpetništvu pa bi padel na breme SLS+SKD.

Možna je tudi druga interpretacija. Bajukova vlada je želela Podobnika enostavno nagraditi, ker je kot predsednik SLS pristal na odločitev o odhodu te stranke iz Drnovškove vladajoče koalicije. Kakorkoli že, pomladna koalicija si s Podobnikovo postavitvijo ni naredila dobre usluge.

Zadnji dnevi

Ko je novembra lani vodenje vlade spet prevzel dr. Janez Drnovšek, je bilo bolj ali manj jasno, da nova vladna ekipa s Podobnikom ne bo v dobrih odnosih. Drnovšek si je namreč s Podobnikom tri leta delil prostore vladne palače, njuna bolj ali manj miroljubna koeksistenca pa se je končala, ko se je aprila lani na dnevnem redu znašlo glasovanje o zaupnici. Podobnik je namreč takoj zatem, ko je Drnovškova vlada padla, izjavil, da je v noči pred glasovanjem o zaupnici tekla tajna diplomacija, v kateri se je umazano kupčevalo z javnim denarjem. Z javnim denarjem naj bi se skušalo kupiti glasove poslancev pomladnih strank. Drnovšek med letoma 1997 in 2000 bolj ali manj strpno toleriral Podobnikove teorije o zarotah. Uporabil je vse svoje diplomatske spretnosti, da se je izognil odgovorom na vprašanja o SLS-ovskih finančnih malverzacijah. Očitka, da je neznano bitje iz Drnovškovega kroga tik pred glasovanjem o nezaupnici z javnim denarjem skušalo kupiti glasove pomladnih poslancev, pa Drnovšek ni prenesel. Podobnikove izjave je označil za skrajno primitivne. V zadnjem desetletju ni Drnovšek nikomur namenil tako ostre izjave kot Podobniku. Po lanskem aprilu je bilo jasno, da Drnovšek in Podobnik ne bosta nikoli več sodelavca. Ko je v zadnjih mesecih Podobnik nekajkrat telefoniral Drnovšku, do predsednika vlade ni prišel. Je pa res, da je prav na dan, ko je bil razrešen, javnosti pred dnevnika Večer predstavil novo teorijo zarote. LDS naj bi prek predsednika vlade, ministra za informacijsko družbo, državnega sekretarja, bodočega direktorja Telekoma, direktorja Mobitela in bodočega direktorja agencije za telekomunikacije Telekom privatizirala tako, da si bo LDS zagovorila dovolj denarja za 15-letno neomajno vladavino. "Sam sem bil člen, ki jih je motil," je povedal. Žal se Podobnik tudi ob razkritju tega novega ropa stoletja ni odločil, da bi proti znanim ali neznanim storilcem vložil kazensko ovadbo. Dan pred razrešitvijo se je še enkrat sestal s člani nadzornega sveta. Ta je ugotovil, da so aktivnosti uprave skladne s sprejeto strategijo in predhodnimi sklepi nadzornega sveta. In da nadzorni svet podpira aktivnosti uprave kot del uspešnih priprav na pogoje liberalizacije trga. Podobnik je bil razrešen skorajda natanko leto dni zatem, ko je bila aprila lani izglasovana nezaupnica Drnovškovi vladi.

Podobnik in Grašek

Ko je minister za informacijsko družbo dr. Pavle Gantar občinstvu predstavil razloge za zamenjavo Marjana Podobnika, ni bil pretirano gostobeseden. Dejal je, da po njegovi oceni razmere v Telekomu "niso tako rožnate." In dodal, kako se boji, da lansko poslovanje ni bilo takšno, kot bi moralo biti.

Leta 1998 in 1999 je Telekom pridelal nekaj več kot sedem milijard SIT čistega dobička. Dokončnih poslovnih rezultatov za leto 2000 še ni, ocene o lanskem dobičku pa se gibljejo med 5.2 in šestimi milijardami SIT. Vprašanje je, ali je minister Gantar, ko je govoril o "nerožnatih" razmerah, mislil na zmanjševanje dobička.

Podobnik se je nemudoma odzval na oceno, da bi bili poslovni rezultati lahko boljši in zagotovil, da je poslovanje v prvih treh mesecih leta 2001 zelo dobro. "Dobiček je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta višji kar za 27%, kar je precej nad predvidenimi rezultati." Hkrati je dodal, da je Telekom vodil le v drugi polovici lanskega leta.

Ocene o tem, kako je od lanskega junija do letošnjega aprila posloval Telekom, do objave uradnih lanskoletnih poslovnih rezultatov ne bodo možne. Pa tudi potem bo ocena o poslovnih uspelih Marjana Podobnika otežena, saj je dobiček Telekoma v krajših časovnih obdobjih odvisen predvsem od tega, kakšno ceno Telekomovih storitev določi vlada. Na Telekomu se zadnjem mesece pritožujejo, da so cene telefonskih storitev prenizke, prenizke cene pa naj bi bistveno vplivale na poslovni rezultat. Kar je najbrž točno.

Minister Gantar ob objavi novice o Podobnikovi razrešitvi ni blefiral in je priznal, da je razrešitev tudi politična. Res pa je, da je na čelo Telekoma postavil človeka, ki ima bistveno več poslovnih referenc kot Podobnik. Peter Grašek je namreč od leta 1993 vodil Adrio Airways, državno letalsko družbo. Podjetje je pred osmimi leti prevzel v precej nesrečnem stanju, saj je bila Adria zaradi večmesečnega zaprtja zračnega prostora, vojne na Balkanu in novim razmeram neprilagojene flote praktično pred stečajem. Danes je Adria Airways podjetje, ki posluje z dobičkom, delovna mesta pa so bila ohranjena.

Karieri Marjana Podobnika in Petra Graška se bistveno razlikujeta. Novi predsednik Telekomove uprave je po poklicu pravnik, stari predsednik pa je po poklicu diplomirani inženir živinoreje. Peter Grašek, letnik 1952, je osem let starejši od Marjana Podobnika. Grašek je v Adrio prišel leta 1985, torej tedaj, ko se je Podobnik kot absolvent zaposlil v idrijski kmetijski zadrugi. Grašek je pred tem služboval v Ljubljanski banki. Leta 1980 je opravil pravosodni izpit. Leta 1986, ko je Grašek postal komercialni direktor Adrie, je Podobnik diplomiral. Grašek je odraščal v Ljubljani in Kairu; sredi šestdesetih let je namreč Graškov oče, rudarski in geološki strokovnjak, kot predstavnik Rudisa služboval v Egiptu. Grašek aktivno govori angleško in francosko.

Če je Podobnik na čelo Telekoma prišel kot podpredsednik združene SLS+SKD, pred tem pa je bil predsednik SLS (in še pred tem predsednik Zveze slovenske kmečke mladine), v Graškovi uradni biografiji politične funkcije niso navedene.

Kaj pa koalicija?

Podobnikova razrešitev je v sedanjo vladajočo koalicijo prinesla nekaj pričakovanih trenj. SLS+SKD je aktivirala praktično vse strankine organe, ti so razrešitvi nasprotovali, žuganja z morebitnim izhodom iz koalicije pa niso bila pretirano vehementna. Predsednik stranke Franc But je po razrešitvi dejal, da poteza ni pametna, hkrati pa je izjavil, da sam ne bo predlagal odhoda iz koalicije. Opazka, da gre že za tretjo vladno potezo, ki je bila sprejeta s preglasovanjem, pa je močno relativna. V zadnjih tednih je bila s preglasovanjem sprejeta še odločitev o razrešitvi direktorice Pošte Slovenije in odločitev o podpori t.i. vatikanskemu sporazumu. Vladne statistike namreč govorijo o stotinah in stotinah sklepov, kar pomeni, da je na vsakih sto vladnih sklepov eden sprejet s preglasovanje. Vodstvo SLS+SKD pa je ob vstopu v koalicijo moralo vedeti, da je Podobnikov tok trajanja na Telekomu močno omejen. Že dejstvo, da je na položaju zdržal do letošnjega aprila, torej deset mesecev, se na prvi pogled zdi presenetljivo. Morda pa tudi ne. Če bi, denimo, vlada Podobnika odstavila že decembra, bi veliko količino energije, ki jo premore, nedvomno uporabil za lobiranje znotraj SLS+SKD. Stranka je v mesecih, ko je Podobnik vodil Telekom, preživela prvi post-združitveni kongres, na mesto predsednika stranke je prišel Franc But, Podobnik pa po kongresu v stranki nima funkcije. Formalnega vzvoda za odločanje znotraj stranke torej nima, ostaja pa mu manevrskega prostora za lobiranje. LDS-ovski strategi so najverjetneje predvidevali, da bi si Podobnik, če bi ga s položaja predsednika Telekomove uprave odstavili še pred kongresom, v strankarskih organih izboril vplivnejši položaj. Razrešitev s položaja predsednika uprave Telekoma pa sovpada tudi s sprejetjem novega zakona o telekomunikacijah, ki odpravlja sedanji Telekomov monopol.

Podobniku ob razrešitvi pripada odpravnina v višini šestih mesečnih plač. V zadnjih mesecih je večkrat povedal, da ga bolj kot politika zanima posel.