Zmote in nezmote o referendumu

NE. Zastavljeno referendumsko vprašanje se glasi: Ali se strinjate z novelo Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Z obkrožitvijo ZA ali PROTI bomo potrdili ali zavrgli celoten zakon, ki se ne ukvarja samo z ženskami brez partnerja.

Novela zakona brez omejitev določa pravico zdrave samske ženske do oploditve z uvoženim semenom.

DA in NE. Novela zakona v 5. členu dopušča, da je do smiselne uporabe OBMP (oploditve z biomedicinsko pomočjo) upravičena tudi ženska brez partnerja, pri kateri komisija ugotavlja upravičenost do postopkov OBMP, tudi če ni ugotovljena neplodnost, vendar v tem primeru ne dopušča zunajtelesne oploditve. Če bi komisija ugodila prošnji, pa ni rečeno, da bi bila oplojena z uvoženo spermo. Zakon samo dopušča uvoz sperme, to pa ne pomeni, da slovenski moški ne morejo biti donatorji sperme.

Samske ženske nimajo spolnih odnosov in zato ne morejo ugotoviti, ali so plodne ali neplodne.

DA in NE. Spolna dejavnost samskih žensk je odvisna od želja vsake posameznice. Glejte nadaljevanko Seks v mestu in ugotovili boste, da samskost ne pomeni nujno spolne abstinence. Poleg tega v kategorijo samskih žensk sodijo tudi ločenke in vdove, te pa so bile v partnerskih odnosih, ki so menda prvi pogoj za redno spolno aktivnost.

Ženske bodo v vrsti pred Kliničnim centrom čakale na umetno osemenitev.

NE. Malo verjetno je, da se bo število umetnih oploditev povečalo. Pri nas so prvo semensko banko ustanovili že leta 1976, omogočena je bila tudi oploditev žensk brez partnerja, pa pred bolnišnicami zaradi tega ni bilo videti dolgih vrst čakajočih. Postopek umetne oploditve za žensko brez partnerja bo stekel le, če ga bo odobrila komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki za OBMP, medicinsko etiko, pravo, psihologijo in predstavnik Urada za človekove pravice.

Pred sprejetjem novele zakona pri nas nismo poznali umetne oploditve.

NE. 25. maja 1983 so opravili prvo oploditev zunaj materinega telesa, 24. oktobra 1984 pa sta se rodili prvi dvojčici.

Uvoženo seme bo seme aziatov in črncev.

NE. Novela zakona določa, da minister za zdravstvo določi podatke, ki jih je ob uvozu spolnih celic treba poslati v enotni register darovalk in darovalcev. Prav tako minister za zdravstvo na predlog centra za OBMP odobri vsakokratni uvoz spolnih celic, hkrati pa tudi določi, katere podatke je potrebno navesti ob uvoženih spolnih celicah. Malo verjetno je, da bi minister za zdravstvo, zavedajoč se morebitnih psiho-socialnih posledic, dovolil uvoz spolnih celic ljudi druge rase.

Omogočeno bo nadomestno materinstvo.

NE. Zakon v 7. členu izrecno prepoveduje opravljanje postopkov biomedicinske pomoči pri umetni oploditvi za žensko, ki namerava otroka po rojstvu prepustiti tretji osebi.

Pojavili se bodo profesionalni darovalci semena.

NE. Zakon v 10. členu določa, da ni dovoljeno dajati ali sprejemati plačila za darovanje spolnih celic.

Zaradi zakona se lahko zgodi, da se bosta v prihodnosti poročila sorodnika, ne da bi za to vedela.

NE. V 11. členu zakon določa, da sme darovalec svoje spolne celice dajati le v enem od pooblaščenih centrov za OBMP, kjer ga vpišejo v register darovalcev, ki vodi podatke o vseh darovalcih. 9. člen zakona pa določa, da se sme spolne celice darovalca oz. darovalke uporabljati za oploditev v največ dveh družinah. Verjetnost, da se v poznejšem življenju srečata otroka, spočeta s spolnimi celicami istega darovalca, je torej izjemno majhna.

Vsi zdravniki bodo morali opravljati umetno oploditev.

NE. V 17. členu zakona piše, da zdravnik ni dolžan opraviti OBMP, to pomeni, da ima zdravnik pravico do ugovora vesti.

Na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo bo prišlo do komercializacije medicine.

NE. Zakon v 37. členu izrecno prepoveduje trgovanje s shranjenimi spolnimi celicami in z zgodnjimi zarodki.

Omogočena bo izbira spola in drugih zaželenih lastnosti otroka.

DA in NE. Zakon v 13. členu prepoveduje uporabo mešanice dveh ali več moških spolnih celic in mešanje dveh ali več ženskih spolnih celic. To pomeni, da je onemogočeno spreminjanje genske zasnove spolni celic, se pravi genski inženiring. Zakon pa sicer dovoljuje uporabo postopkov OBMP tudi, kadar se s temi postopki lahko prepreči, da se na otroka prenese huda dedna bolezen, kar bi teoretično pomenilo, da zakon dopušča gensko testiranje spolnih celic in zamenjavo spolnih celic z zdravimi. Slovenija še nima sprejete zakonodaje s področja genskih raziskav, predlog zakona je trenutno v drugem parlamentarnem branju.

Otrok, spočet z umetno oploditvijo ženske brez partnerja, ne bo vedel, kdo je njegov oče.

DA in NE. V registru darovalcev spolnih celic bodo zapisani natančni osebni podatki o darovalcih in te podatke bodo hranili največ 50 let ter bodo poklicna skrivnost. Zakon določa, da očetovstva otroka, spočetega s postopki biomedicinske pomoči s pomočjo darovanja semenske celice, ni mogoče ugotavljati. Prav tako ni mogoče ugotavljati materinstva otroka spočetega z darovanjem jajčnih celic. In to velja za postopke, izpeljane pri ženskah brez partnerja, in pri paru. Otrok pa ima zaradi zdravstvenih razlogov pravico izvedeti, kdo je njegov biološki oče ali mati, in sicer na podlagi dovoljenja sodišča.

Če bo zakon sprejet, bo upadla spolna aktivnost Slovencev.

NE. Slovenci bomo še vedno spolno aktivni, tovrstni sklepi pa so najpogosteje izraz strahu moških pred izgubo dominance.