Alojz Krivograd - Futy

Plitvice, Pekre, Pakrac. Slovenija, Slavonija, Krajina. Kosovo. Bosna. Goražde. Foča. Futy je bil terenski fotoreporter. Vojni fotoreporter. Fotoreporter, ki je delal v najbolj napornem in nevarnem sektorju pridelave informacij. Futy je fotografiral tisto, čemur bi lahko rekli prva bojna linija. Vendar vojne, v kateri je delal, niso imele prve bojne linije. Tam, kjer naj bi bila linija, ni bilo nič. Tam, kjer naj bi bilo varno zaledje, so paravojaške formacije pobijale civiliste. Agencije so v ponedeljek, 11. junija 2001, sporočile, da so pri Foči našli množično grobnico, v kateri naj bi leta 1992 končal Alojz Krivograd, imenovan Futy.

Futyjev osnovnošolski sošolec, danes visok državni funkcionar, se spominja, da je s prvim fotoaparatom, ki ga je imel, najraje slikal policijsko postajo v Ravnah na Koroškem. Policija je bila strašno živčna. Zakaj to počne, so se spraševali. Mar pripravlja napad na policijsko postajo? In so mu plenili filme. Sredi osemdesetih je začel fotografirati za študentsko Tribuno. Ob koncu leta 1989 je kot Mladinin fotoreporter za pol leta odpotoval na Kosovu. Leta 1991 je začel delati za zagrebški ST. Slovenija, Slavonija. Pekre, Pakrac. Ko se je vračal v Slovenijo, je s ponosom kazal svoj modri avto, menda sunbeam, ter varnostne pasove, kakršne uporabljajo vozniki rallyja. In potem je razlagal, v katerem kraju je avtomobilsko pločevino preluknjala ta krogla in oni šrapnel. In se zraven prav na glas smejal. Zelo na glas se je smejal. In nerazločno razlagal, kako je včasih bežal, kako se je včasih skrival, zakaj je njegov fotografski jopič umazan, tudi od krvi.

Med vojno v Bosni je Futy slikal za mednarodne fotoagencije. Njegove fotografije so prišle do Newsweeka. Fotka čez pol strani, ob robu fotke je bilo z veliki črkami napisano ime agencije, ob imenu agencije pa z malimi črkami ime fotografa. Foto Futy. Poleti 1992 je šel še zadnjič na teren. Bosna, dolina Drine. Danes se govori, da se je tedaj v dolini Drine dogajalo etnično čiščenje. Za tem nevtralnim tehničnim izrazom se skriva masaker, ki so ga srbske paravojaške formacije izvajale nad muslimanskim prebivalstvom. Futy je bil tam, kjer se je dogajal masaker. Že tisto, kar je leta 1991 videl in poslikah v Slavoniji, je bilo za srbske paravojaške formacije preveč. Potem je šel v Goražde. Septembra 1992 se je iz Goražda odpravil proti Foči. Zajeli so ga. In odvedli v zapor v Foči. Mednarodni komite Rdečega križa ga je razglasil za pogrešanega.

Januarja letos je pred mednarodnim sodiščem v Haagu nastopil Dževad Lojo, inženir iz Foče, Povedal je, da je bil Futy zaprt v samici. In da so ga decembra 1992 iz zapora odpeljali neznano kam. "Tedaj so Srbi govorili, da ga bodo skupaj z ostalimi ujetniki, ki so jih poklicali, zamenjali za druge vojne ujetnike. Vendar danes ne živi več nihče od tistih, za katere so rekli, da jih vodijo na zamenjavo," se danes spominja Dževad Lojo.

Na krvavem balkanskem zemljevidu bi morala biti Foča posebej označena. Na začetku leta 1942 so četniki v Foči pobili okrog 2.500 muslimanov. V zadnjih letih so pred haaško sodišče prišli štirje Srbi iz Foče, obtoženi zaradi zločinov, storjenih v devetdesetih letih, med bosansko vojno. Peti obtoženec iz Foče je med aretacijo sprožil bombo in se ubil. Šestega obtoženca so med aretacijo ubili vojaki SFOR-ja.

Futy je bil kronist tega masakra. V samico je bil zaprt, ker je videl, vedel in poslikal preveč. Fotografiral je masaker, ki ga priče ne bi smele videti. Tudi zaradi Futyjevih fotk je mednarodna skupnost v nekem trenutku vendarle sklenila preprečiti, da bi bil načrt masakra izveden do konca.

V soboto, 16. junija, je minilo devet let od dneva, ko je bil v Sarajevu ubit Ivo Štandeker. Zdaj vemo tudi, da je bil decembra 1992 pri Foči ubit tudi Futy.