Črna smučarija

Pohorje nad Mariborom je večini Slovencev najbolj znano po smučarski karavani, ki se enkrat na leto ustavi pri nas, ko se najboljše svetovne smučarke pomerijo za pokal zlate lisice. Takrat kar ne moremo prehvaliti organizatorjev, Smučarskega kluba Branik, ki ne pripravlja samo tekme svetovnega pokala, ampak skrbi tudi za trženje Pohorja in njegovih strmin. V prizadevanjih za čim večji zaslužek pa v tem klubu radi pozabljajo, da narava takih pritiskov ne more vedno prenesti brez posledic. Poleg tega se branikovci, kot kaže, pri svojem početju ne ozirajo dosti na ustrezne predpise.

Tako je bilo samo na mariborskem in ruškem Pohorju za žičničarsko infrastrukturo od leta 1956 izkrčenih že približno 250 do 300 hektarjev gozdov. In sekanju še ni videti konca. Smučarski lobi že intenzivno načrtuje nove proge, ki bodo pripeljale nove turiste in celo svetovni pokal in svetovna prvenstva. Z novim posegom v pohorske gozdove bi pridobili tako želeno slovensko progo za smuk. Ta pa bi omogočila tudi pripravo mladinskega svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 2006. Načrtovalci pravijo, da bi ta proga poleg tega omogočila še pripravljanje tekem svetovnega pokala za moške in ženske. Proga bi se začela na Žigartovem vrhu in se končala v dolini Lobnice. Podlago za smele načrte vidijo v tem, da bi 3500 metrov dolga proga imela 970 metrov višinske razlike. Seveda pa je treba poskrbeti še za udobje smukačev, zato bodo postavili dve štirisedežnici.

Ker ureditev proge za smuk podpira ruška občina, že pripravlja vse potrebne dokumente, ki bodo omogočili ta megalomanski poseg v pohorske gozdove. Prav zdaj se sprejema prostorski načrt občine Ruše, ki bo po novem omogočal gradnjo tudi smučarskih prog na ruškem Pohorju. Prostorski načrt bo morala odobriti še vlada. Ruški župan Vili Rezman pravi: "Tudi plan Republike Slovenije predvideva razvoj turizma na Pohorju. Ker nimamo povezave z vrhom, smo se odločili, da bomo poskrbeli za vlečnice; te so vsekakor manjši poseg kot ceste. V dolini pa bi imeli vso drugo infrastrukturo s hoteli vred." Za takimi posegi stojijo, kot vedno, ekonomski razlogi. "Občina Ruše ima precej težav z gospodarskim zastojem. Smo občina, ki ima največjo stopnjo brezposelnosti in ena izmed možnosti je tudi razvoj turizma," je motive pojasnil ruški župan. O upravičenosti posega je prav tako prepričan predsednik SK Branik Gorazd Bedrač: "S tem bi v Rušah dobili od 300 do 500 delovnih mest. Seveda pa se zavedamo, da morajo biti posegi v konsenzu z okoljem, zato smo načrtovali progo tako, da bo čim manj posegov."

Pod zastavo gospodarskega razvoja naj bi naredili nekaj velikih nepopravljivih zarez v ruško Pohorje. Takemu razvoju nasprotujejo predvsem naravovarstveniki in tudi nekateri, ki imajo pravico glasovanja pri sprejemanju že omenjenih prostorskih načrtov. Najbolj zagreti "oporečniki" so v Zavodu za gozdove in Zavodu za spomeniško varstvo. In kakšni so razlogi za nasprotovanje tako želenemu gospodarskemu razvoju? Matjaž Jež iz Zavoda za spomeniško varstvo pravi: "Načrt smučarske proge poteka ravno v delu, kjer gre za enovit gozdni prostor, tako da bi bil ta s tem prerezan, in to je največja škoda." Poleg tega tolikšen poseg prinaša erozijo, vpliv na hidrološki režim, spremembo mikroklime ... Po načrtih branikovcev bi bilo za tako progo treba na novo izkrčiti od 20 do 25 hektarjev gozda. To pa so po besedah gozdarjev zelo optimistične in nerealne številke, saj vsak tak poseg uniči vsaj še enkrat toliko dreves, kot je načrtovano, ker potem zaradi urejanja smučišč za posledicami vetra, ožigov in zasipavanja spodnjih delov debel propade v robnem delu gozda masa drevja, enaka masi, posekani zaradi gradnje. Ruški gozdar Ivan Potrč meni o načrtovani progi tole: "Ker so gozdovi na severni strani Pohorja, je tu velika nevarnost erozije. Največji problem pri odstranitvi gozda bi pomenila površinska voda. Z načrtovanim posegom bi se v ruške kanalizacije vsako leto zlilo 100 milijonov litrov površinskih voda." Povečana količina površinske vode se bo v komunalnem sistemu pojavila zato, ker gozd ne bo več zadrževal vode. Voda je namreč v humusu, na iglicah, v mahovih, saj ti vpijejo količino, sedemkrat večjo od svoje teže. To je naravna varovalka. Ko pa odstraniš gozd, moraš postaviti umetne pregrade, kanale ..., o katerih sedaj razen gozdarjev nihče ne govori: "Betonskih hudourniških pregrad bo treba še in še. Vse to pa bo morala kriti država. Oni naredijo problem, potem pa naj ga država rešuje. Ko se bo kaj zgodilo, bodo rekli elementarna nesreča, čeprav to ni res, saj so sami porušili naravno ravnotežje."

Dodaten problem je uporaba umetnega zasneževanja. Na mestih, kjer naprave bruhajo sneg v bližini dreves, se zaradi pojava tako imenovanega umetnega žleda lomijo veje v krošnjah in to povzroča propadanje robnih dreves.

Svoje mnenje imajo tudi o reševanju vprašanja brezposelnosti, saj naj bi bile obljube pretirane. "Hotel so narisali na območju, kjer že zdaj plazi, zato ga tam ni mogoče graditi. Po drugi strani govorijo o novih delovnih mestih. Potem smo pa mi, ki na take stvari opozarjamo, proti razvoju. A nihče noče videti, da lahko tudi naravo tržiš tako, kot je. Lahko bi se šli turizem z gozdovi. Zimski turizem traja le dva do tri mesece. Gozd pa lahko tržiš vse leto," pravi Ivan Potrč, gozdar, ki skrbi za ruške gozdove že več kot 30 let.

Hkrati so okoljevarstveniki jezni na smučarski lobi, ker naložbam ni videti konca: "Prej so govorili, da potrebujemo progo za smuk zaradi olimpijskih iger treh dežel, zadaj pa je v igri mladinsko prvenstvo. Vsako leto pridejo z novo zamislijo, kaj bi še posekali. Eno leto so smučali po cesti, drugo leto so rekli, da je to prenevarno in da potrebujejo novo progo," pravi Potrč o sistemu majhnih korakov. Po besedah branikovcev bi za potrebe turizma potrebovali še 120 hektarjev površin. Glede na to, da je potek proge za smuk že označen, in glede na dosedanje delovanje SK Branik bo ta proga najverjetneje prej ali slej narejena.

Legalne kršitve

Smučarskemu klubu Branik so različni inšpektorji poslali kar nekaj odločb, ki govorijo o takih ali drugačnih kršitvah v okolju. Tako je od Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor, prišla odločba, ki govori o kršitvi 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor za sanacijo zemljišča, poleg nje pa predlog sodniku za prekrške, ker so inšpektorji ugotovili nepravilnosti pri urejanju smučišča "Čopka" na Pohorju. Investitorji so pri gradnji kanalizacije, za katero so imeli dovoljenje, čeprav po drugi trasi, izkoristili gradbeno mehanizacijo in še malo povečali smučišče, seveda brez dovoljenj. Na teren so navozili okoli šest tisoč kubičnih metrov materiala, naredili pa so tudi deset metrov dolgo in tri metre visoko škarpo. Pri tem so zasuli robna drevesa celo tri metre visoko. "Ureditveni načrt je predvidel kanalizacijo. Ne vemo pa, kakšno dovoljenje potrebujemo za izravnavo že narejenega smučišča. Strme brežine na gozdnem robu so nastale zaradi izravnave. Če bi hoteli boljši naklon, bi se morali dogovoriti, kdo bo dal zemljišče,"pravi direktor SK Branik Drago Rataj. Svoj pogled na zadeve imajo tudi gozdarji. Ti pravijo, da so dali soglasje za kanalizacijo, vendar je tu šlo še za urejanje gabaritov smučišča. Takih posegov ne moreš vrniti v prvotno stanje, saj se bo šele v prihodnosti videli, kaj bo z zasutim drevjem. "Drevo diha tudi skozi skorjo, tako se lahko bistveno zmanjša vitalnost in se zaradi tega nanj naselijo škodljivci, ki drevo dokončno uničijo," pravi Potrč. Ker so stvari zdaj takšne, kot so, in vrnitev v prvotno stanje sploh ni mogoča, si bo investitor pridobil ustrezna dovoljenja. Po besedah inšpektorata se ta že urejajo.

Podobna je zgodba o gradnji vodnega zadrževalnika pri Glažuti pod Arehom, ki se uporablja za umetno zasneževanje. Domačini mu ljubkovalno rečejo Črno jezero, ker je zgrajeno na črno. Branikovci so ga postavili in to zimo že uporabljali. Tudi za ta objekt je urbanistična inšpekcija izdala odločbo za odstranitev, ker je zgrajen brez dovoljenj. Inšpekcija je naložila odstranitev objektov in vzpostavitev prvotnega stanja. Seveda pa nihče ne verjame, da se bo odločba spoštovala. Investitor je že začel postopke za legalizacijo objektov. "V to smo bili prisiljeni, saj smo na dokumente čakali več kot tri leta. Če ne bi imeli vodnega zadrževalnika, bi imeli letos namesto 93 le štiri smučarske dni. Imamo 1000 zaposlenih in si ne moremo privoščiti čakanja. Nadaljnje čakanje bi nas pahnilo v stečaj," opravičuje dejanja kluba direktor.

Da je to kar redna praksa izvajanja del pod pokroviteljstvom SK Brnik, kaže tudi način, kako so zgradili parkirišča in povezovalno cesto pod Snežnim stadionom. Tudi za to so najprej dobili odločbo zaradi nelegalne gradnje, prejšnji mesec pa so že pridobili lokacijsko dovoljenje. Tako vidimo, da kljub odločbam branikovci ničesar ne vrnejo v staro stanje, niti ne plačajo nobene kazni. Po podatkih Inšpektorata RS za okolje in prostor so za take prekrške predvidene kazni najmanj milijon tolarjev za pravno osebo in najmanj 100.000 tolarjev za odgovorno osebo. O višini kazni za konkretne primere odloča sodnik za prekrške na podlagi predloga urbanističnega inšpektorja. V konkretnih primerih ni bil še nihče obveščen o izreku kakršnekoli kazni. Podobno se dogaja z izreki kazni Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Tako je inšpektor Drago Nemec 27. septembra 1999 dal predlog za uvedbo postopka o prekršku, ker so branikovci posekali vsa drevesa v dolžini 200 metrov in širini 8 metrov. Poleg tega je šlo za lastnino rimskokatoliške cerkve. Sodnik za prekrške se še ni odzval. Mimogrede, postopek po dveh letih zastara.

Postavlja pa se vprašanje, ali je možno doseči kompromis med smučarji in naravnim okoljem. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je to možno le, če so smučarji ekološko osveščeni. To pomeni, da se znajo zadovoljiti s ponudbo, ki je na voljo, in smučajo takrat, ko je sneg. Ne iščejo novih neosvojenih terenov in znajo upoštevati potrebe drugih, tudi narave. To je drugod že jasno: "Tudi pri nas bi morali ravnati tako kot v Franciji, kjer so prepovedali trasiranje smučarskih prog skozi gozd. V Avstriji pa so nehali financirati smučarijo pod 1000 metri nadmorske višine," pravi Potrč. Tisti, ki ne mislijo tako kot SK Branik, so se začeli zbirati v razne forume in društva. Eden od njih je tudi Forum za Pohorje. "Projekt smučišča Areh-Ruše nam bo onesnažil pitno vodo Šumika, pregnal zaščitene živali še z ruškega Pohorja, podobno kot so pregnane z mariborskega, kjer se je megalomanski turizem že uresničil, kjer je Pohorje prepuščeno samo sebi in kjer se opravljajo uničujoči posegi v prostor. Zato zaščitimo Pohorje pred velikim tankom kapitala in ekonomskih računic in študij le njemu v prid. Dodaj svoj podpis in prispevaj k ohranitvi narave! Po sto podpisih jih pošlji na ministrstvo za okolje in prostor (info.mop@gov.si)," pozivajo vse, ki so pripravljeni sodelovati pri teh prizadevanjih.