Revizija kreditiranja

Prejšnji teden smo napovedali, da naj bi domnevno sporno poslovanje Poštne banke Slovenije (PBS) pod drobnogled vzel nadzorni svet Pošte Slovenije, ki je še vedno njena stoodstotna lastnica. Direktiva s Pošte oziroma iz njenega nadzornega organa, ministrstva za informacijsko družbo, je bila jasna. Nadzorni svet PBS je na sredini redni seji obravnaval tudi naše članke o posebno ugodnih posojilih delničarjem Druge penzije. Pooblastil je upravo banke in službo notranje revizije, da do naslednje seje, predvidoma v začetku septembra, pripravita ločeni mnenji s podrobno obrazložitvijo. Preveriti morata postopek odobritve posojil, ugotoviti morebitno prekoračitev pooblastil takratne uprave PBS pri tem, morebitno oškodovanje banke in morebitno odgovornost posameznikov, če bi ugotovili nepravilnosti oziroma kršitve. V upravi PBS je še vedno Romana Fišer, nekdanja predsednica uprave in hkrati delničarka Druge penzije, ki je odobrila sporne, za kliente pa izjemno ugodne kredite. Fišerjeva je direktorica postala v času Bajukove vlade, letos maja pa so jo s položaja predsednice uprave degradirali v članico. Ni povsem jasno, kaj je botrovalo odločitvi nadzornega sveta, zdi pa se, da so bančni nadzorniki že slutili, da se obeta afera Druga penzija, saj so jo zamenjali brez obrazložitve. A kot nas uči zgodovina, so rošade na tako pomembnih položajih le redko brez vzroka. Še posebej, če je vodenje poslovanja brez napak. Kakorkoli, Fišerjeva bo morala sodelovati pri izdelavi mnenja, ali je kršila pooblastila, ko je bila radodarna do sodelničarjev Druge penzije.

Za komentar ali krajši pogovor o tem in morebitnih ukrepih smo prosili sedanjega predsednika uprave Viktorja Lenčeta, vendar zadeve ni hotel oziroma ni mogel komentirati, ker takrat, ko je uprava PBS odobrila posojila, ni bil njen član, podatkov o kreditiranju delničarjev Druge penzije pa mu še ni uspelo pregledati. Bil je le malce nejevoljen zaradi pisanja o posojilih oziroma prenatančnega navajanja zneskov, stopenj in vrste kreditiranja. Gre za skrivnost banke, ki naj ne bi prišla na plano. Stranke s tem izgubljajo zaupanje do banke. Na žalost novemu direktorju ne moremo pomagati, podatki, ki smo jih dobili, so bili dobro preverjeni. Za varnost podatkov in očitno tudi za odtekanje denarja bodo morali poskrbeti drugi. Kaj pa se bo zgodilo, če bodo ugotovili hude malverzacije: "Če bomo karkoli ugotovili, bo za sankcije poskrbel NS." In če so bili krediti preveč ugodni, bo odgovornost nosila prejšnja uprava.

Med tistimi, ki so se oglasili ta teden, je bila prvič, odkar pišemo o tem, torej po desetih dneh, tudi Druga penzija, pokojninska družba, katere posamezni lastniki so najemali posojila pri PBS. Javnosti je precej suhoparno predstavila, kdo in kaj je, ni pa postregla s podatki, kdo so njeni lastniki in kakšne deleže imajo v družbi. Pri Drugi penziji med drugim pravijo: "Druga penzija, pokojninska družba, d. d., je bila ustanovljena 20. oktobra 2000. Ustanovilo jo je 11 pravnih oseb in 43 fizičnih oseb, ki so zaupale projektu ustanovitve pokojninske družbe s poslovnega vidika glede na pokojninsko reformo v Sloveniji, ki se je začela izvajati konec leta 2000. Družba je bila vpisana v sodni register šele 2. avgusta 2001. V tem času je uprava pridobivala vsa dovoljenja in licence za poslovanje pokojninske družbe v skladu z zakonom o zavarovalništvu in zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Osnovni kapital 517.000.000,00 SIT je bil vplačan v denarju po ustanovitvi družbe, to je konec leta 2000, in deponiran na začasni žiroračun pri APP, ki se je vključeval v poravnalni račun Poštne banke Slovenije, d. d. Sredstva na začasnem žiroračunu je banka obrestovala po 1-odstotni skupni (nominalni) letni obrestni meri.

Druga penzija, pokojninska družba, d. d., posluje v skladu z zakonodajo in s sprejeto poslovno politiko družbe, ki temelji na razpršenem lastništvu (vsi delničarji imajo manjšinske deleže) ter varni in donosni naložbeni politiki. Leta 2001 je uprava z naložbami ustvarila nekaj več kot 13-odstotni nominalni donos in ga v celoti pripisala na osebne varčevalne račune zavarovancev.

V kratkem času poslovanja, to je v devetih mesecih, uprava pridobi 13.500 zavarovancev. Do konca leta bo izpolnila zakonsko mejo 15.000 zavarovancev, hkrati predvideva sklenitev pogodb z 20.000 do 25.000 zavarovanci, predvsem pri kolektivnem zavarovanju.

Druga penzija, pokojninska družba, d. d., uspešno poslovno sodeluje s Poštno banko Slovenije, d. d., predvsem pri plačilnem prometu in depozitih, saj del sredstev nalaga v obliki depozitov z različno ročnostjo pri omenjeni banki.

Hkrati naj omenimo, da je leta 2000 takratni nadzorni svet Poštne banke Slovenije, d. d., sprejel sklep o ustanovitvi pokojninske družbe zaradi sprememb in poslovnih priložnosti, ki jih je uvedla pokojninska reforma, ter na sejah obravnaval poročila v zvezi z ustanovitvijo družbe oziroma poslovni načrt, kar pomeni, da je bil sproti obveščen o vseh aktivnostih za ustanovitev družbe in jih odobraval. Poštna banka Slovenije, d. d., je tudi ena izmed delničarjev Druge penzije, pokojninske družbe, d. d."

Lastniki Druge penzije s tem namigujejo, da je vse poslovne odločitve družbe vodila PBS, ki jim je zagotovila ugodne kredite. Državna pošta pod vodstvom ljudi iz SLS je torej kreditirala tiste, ki so ji bili politično blizu. Bilo pa bi zanimivo vedeti, ali so vsi posamezni lastniki posojila PBS vrnili ali jih vračajo ali s plačili zaostajajo ... Tega verjetno ne bomo izvedeli kar tako, še posebej, ker je ta teden prišlo dokončno poročilo Klirinško-depotne družbe, ki s spremenjenim pravnim mnenjem dokazuje, da nimamo pravice vpogleda v vse podatke o lastnikih Druge penzije: "V zvezi z željami posameznikov po ugotovitvah, ali je določena oseba zastavitelj ali zastavni upnik, ali v zvezi z zahtevki o višini kreditov, zavarovanih z zastavno pravico določenih oseb, je treba analogno uporabiti 85. člen ZNVP (Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih), ki določa, da nihče nima pravice dostopa do podatkov, shranjenih v centralnem registru, ki bi omogočali ugotovitev, ali je določena oseba imetnik vrednostnih papirjev, razen v primerih iz 84. člena." Javnost si torej lahko ogleda podatke o delničarju, deležu delnic v podjetju, deležu udeležbe pri glasovanju in datumu pridobitve delnic. Skrito pa ostane, kdo je resnični delničar podjetja, ki dobi dividende, in kdo je potencialni lastnik podjetja, govorimo seveda o zastavljenih delnicah, prek katerih naj bi bilo v zadnjem času kar nekaj tujih bank dobilo deleže v naših podjetjih.