Nova stranka, stara imena

Matematična zakonitost, preverjena na štirih parlamentarnih volitvah, je enostavna: več ko je strank z naravovarstvenim imenom, nižja je vsota njihovega skupnega volilnega izida. Leta 1990 je na volitvah kandidirala le ena stranka z naravovarstvenim imenom, Zeleni Slovenije, dosegla pa je tudi po evropskih merilih izjemno visokih 8,8 odstotka glasov. Leta 1992 sta na volitvah kandidirali dve naravovarstveni stranki. Zeleni Slovenije so zbrali 3,7 odstotka, Slovensko ekološko gibanje pa 0,62 odstotka glasov. Ko sta bili volivcem leta 1992 na voljo dve naravovarstveni stranki, sta skupaj zbrali še enkrat manj glasov, kot so jih Zeleni Slovenije zbrali leta 1990. A tudi odstotek, dosežen leta 1992, je Zelenim zagotavljal vstop v parlament. Po volitvah pa so se na prizorišču pojavile tri naravovarstvene stranke. Del Zelenih Slovenije je ustanovil Zelene, ekološko socialno stranko (ZESS), del pa Zeleno alternativo. To, da so se po političnem prizorišču kotalile tri stranke z naravovarstveno blagovno znamko, je na volilni izid vplivalo predvidljivo. Skupni izkupiček dveh naravovarstvenih strank je leta 1992 znašal nekaj več od 4 odstotkov, leta 1996 pa so zelene stranke skupaj zbrale le še 2,2 odstotka. In niso prišle v parlament. To, da so leta 2000 okoljevarstveniki na volitvah nastopili s skupno listo, zmanjševanja podpore ni ustavilo. Leta 2000 so združeni Zeleni spet prepolovili volilni izid in pristali pod odstotkom. Bilanca okoljevarstvenikov je torej: leta 1990 so dobili 8 odstotkov, naslednjič so izid prepolovili in pristali pri 4 odstotkih. Leta 1996 so rezultat iz leta 1992 spet prepolovili in se zasidrali pri 2 odstotkih, leta 2000 pa so štiri leta star izid še enkrat prepolovili in potonili pod odstotek. Padanje je bilo eksponentno.

Pričakovali bi, da je zdrs pod odstotek, ki so ga Zeleni doživeli leta 2000, okoljevarstvenike prisilil k samorefleksiji. Po letu 2000 so skušali Zeleni sanirati pravno zmedo, ki je nastala, ker sta v javnosti hkrati hodila dva, ki sta trdila, da sta predsednik Zelenih. Ko se je na začetku leta 2002 zdelo, da je zmešnjava sanirana, se je pojavila novica, da bo Slovenija dobila novo okoljevarstveno stranko. Zeleni Slovenije, ki jih zadnje mesece vodi Ugo Fonda, 55-letni biolog in poklicni potapljač, so skupino, ki je načrtovala ustanovitev nove okoljevarstvene stranke, vabili k sodelovanju, a niso bili uspešni. V zadnjih dneh julija je bila objavljena novica, da nova okoljevarstvena stranka nosi ime Stranka ekoloških gibanj - SEG.

Kratica SEG na ekološkem prizorišču ni nova. Z njo se ponaša Slovensko ekološko gibanje, nevladna organizacija, ki je pred desetletjem delovala kot stranka, vendar se leta 1992 ni prebila v parlament. Po letu 1992 je Slovensko ekološko gibanje delovalo kot nestrankarska organizacija. Del članstva Zelenih Slovenije je tesno sodeloval tudi s Slovenskim ekološkim gibanjem, saj je šlo za komplementarni in ne konkurenčni organizaciji. Del vodstva nove Stranke ekoloških gibanj sestavljajo veterani zelene scene. Poleg Karla Lipiča, ki je vodil Slovensko ekološko gibanje, sta v novi stranki še dr. Leo Šešerko in dr. Božidar Voljč. Oba, Šešerko in Voljč, sta bila leta 1990 člana slovenske vlade, ki ji je predsedoval Lojze Peterle. Šešerko je bil vmes član Zelenih - ekološko socialne stranke, leta 1996 je kandidiral na listi Zelene alternative. Božidar Voljč pa je vmes pristal v LDS, leta 2000 pa je kandidiral na listi združenih Zelenih. Stranko ekoloških gibanj vodi dr. Marinka Vovk.

Zeleni Slovenije so imeli leta 1990 tri ministre: poleg dr. Šešerka in dr. Voljča je v vladi sedel še Miha Jazbinšek, tedaj minister za okolje in prostor. Jazbinšek je danes član Zelenih; ob ustanovitvi nove stranke je pisal ministrstvu za notranje zadeve. Novi stranki, v kateri sodelujejo tudi njegovi nekdanji strankarski tovariši, je očital nelegalno opravljen ustanovni kongres. Po Jazbinškovem mnenju je sporno tudi ime stranke, saj naj bi bilo zavajajoče, ker nakazuje, da so v stranki dejansko združena mnoga slovenska ekološka gibanja. Jazbinšku se zdi sporno še skrajšano ime stranke - Ekologi.

Ob ustanovitvi Stranke ekoloških gibanj so prav tako nezadovoljni v Zeleni alternativi. Čudijo se, ker je nekdanja predsednica Zelene alternative dr. Metka Filipič postala predsednica sveta SEG. Leo Šešerko, generalni sekretar Zelene alternative, pa bo v SEG vodil mednarodne odnose. Ivo Frbežar iz Zelene alternative poudarja, da gre tu za očitno nemoralnost, če ne celo za protizakonitost. Hkrati je ogorčen zaradi širjenja govoric, da je bila Zelena alternativa integrirana v SEG. Frbežar zagotavlja, da obstoj Zelene alternative ni vprašljiv.

Predsednica SEG dr. Marinka Vovk pravi, da bo poslovanje nove stranke temeljilo na "strokovnem pristopu in timskem delu". Glede pobude Mihe Jazbinška, ki je v pismu ministrstvu za notranje zadeve izrazil dvom o ustreznosti registracije nove stranke, pa meni, da je to "njegov osebni problem, ki ga mora rešiti sam pri sebi".