Policijsko mučenje

Odbor ZN proti mučenju je 5. in 6. maja obravnaval drugo poročilo Slovenije o ukrepih, sprejetih za zagotovitev pravic iz konvencije proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Pred obravnavo poročila naše države je odboru pripombe in ugotovitve poslala tudi mednarodna nevladna organizacija Amnesty International (AI). Ta je prejšnji petek javno objavila svoje poročilo, v katerem opozarja na več kršitev človekov pravic, ki so jih v Sloveniji zagrešili policisti. Ena glavnih težav, kot navaja AI, je, da policiji in sodstvu ne uspe zagotoviti, da bi navedbe o nasilnem ravnanju policistov in drugih temeljito in hitro raziskali in storilce kršitev človekovih pravic postavili pred sodišče. Odbor ZN je v svojih sklepih pohvalil samokritiko v poročilu slovenske vlade, ki je vsebovalo veliko ugotovitev varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka. Glavne pripombe odbora se nanašajo na slovenski kazenski zakonik, v katerem mučenje še vedno ni obravnavano kot posebno kaznivo dejanje, mučenje kot nasilno dejanje pa v skladu s sedanjo zakonodajo lahko zastara. Prav tako je odbor slovensko vlado opozoril, da pri nas ni neodvisnega sistema za preiskovanje pritožb in poročil o nasilnem ravnanju policistov. Ti naj bi še naprej uporabljali čezmerno silo, še posebej pri ravnanju s pripadniki etničnih manjšin. Hkrati so v odboru obžalovali, da Slovenija ni priskrbela statističnih podatkov o razsežnostih tega vprašanja.

Med primeri mučenja oziroma čezmerne uporabe sile policistov, ki jih je obravnaval Odbor ZN proti mučenju glede na poročilo AI, so bili tudi primeri, ki smo jih razkrili v Mladini. Med posebej poudarjenimi je bil primer 36-letnega astmatika, ki je aprila 2000 umrl med hišno preiskavo policijskih specialcev. Preprosto zadušil se je, ker mu policisti niso omogočili, da bi poklical nujno medicinsko pomoč. V poročilu AI pa so med navedenimi primeri policijskega nasilja še zgodba 43-letnega Jamajčana, ki naj bi ga bila decembra 2002 v Ljubljani iz avtomobila povlekla policista v civilu, ga vrgla na tla, mu pokleknila na hrbet in z njegovo glavo udarjala ob asfalt ..., incident, ki se je zgodil lani novembra v Šentjurju pri Celju, ko je policist zbrcal 23-letnega moškega na tla in mu skočil na hrbet tako močno, da mu je zlomil ključnico, ter izživljanje na policijski postaji v Piranu julija 2001, ko naj bi bila nad 20-letnikom A. M. sproščala strasti dva policista (aretirani je nepravilno prečkal cesto). Zadnji primer je sploh grotesken, saj je po pritožbi piransko policijsko postajo nenapovedano obiskal varuh Hanžek in v zasliševalnem prostoru naletel na lesene palice, kakršne je bil opisal mučeni mladenič. Med primeri malomarnega ukrepanja policije sta omenjena primer Mira Petka in napad skinheadov na Ignacia Bintchendeja alias Janeza Belino, ki se je moral tako kot njegovi napadalci zagovarjati pred sodnikom za prekrške zaradi nasilništva. AI je še poudaril, da je večkrat zahteval natančne in aktualne podatke o številu pritožb zoper policijo v zadevah, povezanih z grdim ravnanjem, ter o številu disciplinskih in kazenskih postopkov, ki so jih začeli zaradi takšnih pritožb. Izčrpnih odgovorov na svoja vprašanja naj ne bi bil prejel.

Odgovor

Kaj o ugotovitvah Odbora ZN proti mučenju in o poročilu AI meni slovenska vlada oziroma policija? V Uradu vlade za informiranje pravijo, da vlada priporočil odbora še ni obravnavala in da je to za zdaj v pristojnost MNZ oziroma policije. "Priporočila Odbora OZN proti mučenju so za policijo dobrodošla, saj predstavljajo zunanji pogled strokovnjakov na področju človekovih pravic, hkrati pa dajejo reševanju konkretnih težav nov zagon. Zato jih v policiji tudi resno in odgovorno obravnavamo," so sporočili iz Generalne policijske uprave (GPU). Zakaj Odboru ZN proti mučenju niso priskrbeli statistik o ravnanju policistov s pripadniki etničnih manjšin, pa pojasnjujejo s tem, da "slovenska policija po veljavni zakonodaji ne sme zbirati podatkov, ali je bila čezmerna sila uporabljena nad pripadniki etničnih manjšin, saj ji zakonodaja prepoveduje v svojih evidencah zbirati podatke o narodnostni in etnični pripadnosti posamezne osebe (razen, če je oseba osumljena storitve KD). Drugače povedano, slovenska policija nima podatka, da bi bilo nad pripadniki nekaterih etničnih manjšin uporabljeno več prisilnih sredstev kot nad pripadniki drugih etničnih ali narodnostnih manjšin oziroma nad državljani RS." V zvezi s pritožbami zaradi policijskih postopkov je sicer predlagana novela zakona o policiji, ki predvideva bolj neodvisen sistem, sestavljali pa naj bi ga dve stopnji, a prva stopnja, ki zajema preiskavo pritožb glede napačnega ravnanja, bo ostala v izključni pristojnosti policije. Največ očitkov je namenjenih temu, da večina odločitev o pritožbah temelji zgolj na mnenju vodstva policijskih postaj o tem, kaj se je dogajalo, čeprav sta v komisiji za pritožbe predstavnik policijskega sindikata in predstavnik javnosti.

Glede pritožb in ukrepov v zvezi s primeri policijskega nasilja, navedenimi v poročilu AI, so iz GPU pojasnili, da so kljub grobim opisom in poškodbam policisti ravnali bolj ali manj v skladu s pooblastili. V piranskem primeru so zoper pretepenega podali predlog sodniku za prekrške, senat za pritožbe pa je pritožbo zoper postopek zavrnil. Proti policistom je A. M. sicer vložil kazensko ovadbo. V zvezi s primerom jamajškega državljana GPU navaja, da "grdo ravnanje in kršitve dostojanstva, ki naj bi jih bila storila policista, niso bili potrjeni". Jamajčanu naj bi se bila kriminalista primerno predstavila in zahtevala dokumente, a se je tako upiral, da je enemu kriminalistu celo prizadejal lažje telesne poškodbe. Policisti so ravnali povsem v skladu s pravili tudi v primeru smrti astmatika: "Komisija je ocenila, da so bila prisilna sredstva uporabljena upravičeno, reagiranje kriminalistov glede zagotavljanja zdravniške pomoči pa pravočasno in pravilno." Glede zlomljene ključnice 23-letnika so pojasnili, da je zadeva še v postopku. Neutemeljeni naj bi bili tudi očitki AI, češ da ne dostavljajo želenih podatkov. "AI je policija 5. in 15. novembra 2002 poslala vse podatke, s katerimi razpolaga," je povedal tiskovni predstavnik GPU Miran Koren, za kar naj bi se jim bil AI zahvalil.

No, podatke o policijskih pritožbah in ukrepih zoper policiste smo morali tudi mi izbrskati sami, in sicer iz letnega poročila o delu policije za leto 2002. Tam je navedeno, da so morali policisti leta 2001 prisilna sredstva uporabiti 6747-krat, lani pa 7061-krat. Pritožb zoper uporabo prisilnih sredstev je bilo leta 2001 171, leta 2002 pa 124. Utemeljenih pritožb je bilo leta 2001 le 5, lani pa 7. Glede kaznivih dejanj policistov so najpogostejše prekoračitve uradne dolžnosti in javnih pooblastil. Leta 2001 je bilo takšnih kaznivih dejanj 164, lani pa 157. Na drugem mestu so kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine. Slovenski policisti so leta 2001 zagrešili 41 takšnih dejanj, lani pa 47. Kakšni so bili ukrepi? Zoper policiste je bilo leta 2001 vloženih 76 kazenski ovadb, lani pa 90 kazenskih ovadb. Policija je leta 2001 izrekla zoper policiste 13 disciplinskih ukrepov (en javni opomin, eno denarno kazen, petkrat pogojno prenehanje dela, šestkrat prenehanje dela), leta 2001 pa 23 disciplinskih ukrepov (štirje javni opomini, 15 pogojnih prenehanj dela, štirikrat prenehanje dela).

povezava