V mreži mafije

Čeprav se je o razvejenem delovanju celjskega podzemlja govorilo že davno pred tem, je bilo najodmevnejše kriminalno dejanje na Celjskem štirikratni umor v Tekačevem leta 1997, ko so pod streli neznanega morilca umrli Štefan Poharc, njegova soproga Frančiška ter njuni podnajemnici Helena in Viktorija Krošlin. Kristijana Kamenika, ki je bil edini obtoženi za štirikratni umor, so lani spomladi zaradi pomanjkanja zanesljivih dokazov oprostili, primer pa ostaja nepojasnjen vse do danes - ko je po dveh umorih Celjanov, domnevno vpletenih v delovanje preprodajalskih združb, videti, da je spet prišel čas obračunov.

Čeprav nobeden od primerov še ni raziskan, imajo vsi trije umori kar nekaj skupnega. V vse obračune naj bi bili vpleteni storilci iz Hrvaške, žrtve (razen treh nedolžnih, ki so, verjetno, da ne bi izdale storilca, umrle v Tekačevem) so se v vseh primerih očitno ukvarjale s preprodajanjem, vsi trije umorjeni pa naj bi bili posle sklepali tudi s Hrvati.

Zanimivo je, da v času preiskave v zvezi z okoliščinami umora v Tekačevem ni nihče raziskoval, s kakšnimi posli naj bi se bil ukvarjal umorjeni Štefan Poharc. Na osamljeni domačiji naj bi bil hranil kar milijon tedanjih nemških mark (storilci so jih odnesli), preiskovalci so na podstrešju njegove hiše našli arzenal orožja, med sojenjem Kristijanu Kameniku pa je glede na trditve prič vse kazalo na to, da sta se Štefan Poharc in Kristijan Kamenik spoznala pri preprodajalcu avtomobilov. Po mnenju strokovnjakov, ki primer Tekačevo spremljajo (pritožbo tožilcev zoper oprostilno razsodbo še vedno obravnava Višje sodišče v Celju), je najverjetneje, da so storilci v Tekačevo prišli iz Hrvaške - skoraj gotovo pa je, da na kraju štirikratnega zločina ni delal en sam.

Obračuni s Hrvati?

Tudi v minulih dveh mesecih umorjena Celjan Zlatko Žoher in Matjaž Podmiljšak iz Levca naj bi se bila ukvarjala s preprodajo avtomobilov. Če gre verjeti govoricam, naj bi bil vsaj Žoher vpleten še v trgovino z drogami. Zlatka Žoherja so 21. decembra lani našli ustreljenega pred hotelom I v Zagrebu, Matjaž Podmiljšak, ki so ga na celjskem okrožnem sodišču leta 1998 kot domnevnega vodjo združbe, ki se je ukvarjala z organizirano krajo, predelovanjem in preprodajanjem avtomobilov višjega cenovnega razreda, obsodili na zaporno kazen štiri leta in pol, pa je ustreljen obležal minuli petek na Brilejevi ulici v Ljubljani. Kmalu za tem, ko je bil obsojen, so ga priprli tudi v Novi Gorici in ga obtožili preprodaje drog. Čeprav je vztrajno zatrjeval, da so mu mamila podtaknili policisti in da je nedolžen, so ga obsodili tudi zaradi preprodajanja, obe kazni pa združili. Podmiljšak je sedel na Dobu, od koder naj bi bil predčasno izpuščen. Zanimivo je, da v času, ko so ga umorili, proti njemu v Celju ni potekal noben kazenski ali preiskovalni postopek ...

Čeprav še ni čisto jasno, kako bi lahko bila umora Žoherja in Podmiljšaka povezana, ni dvoma, da sta se umorjena poznala. Leta 1998, ko so zaradi preprodaje avtomobilov sodili Podmiljšaku, je na celjskem sodišču potekal podoben proces, na katerem so članom kriminalne združbe sodili zaradi preprodaje avtomobilov. Prvoobtoženi je bil Zlatko Žoher, eden od soobtoženih pa naj bi bil Matjaž Podmiljšak, vendar naj bi bili obtožbe zoper njega zaradi pomanjkanja dokazov umaknili. Iz procesa so malo pred smrtjo izločili tudi Žoherja, menda zaradi zastaranja zadeve. Kriminalisti o okoliščinah obeh umorov zaradi interesa preiskave še molčijo.

Ker naj bi bila večina ukradenih avtomobilov, s katerimi je imela opravka "Podmiljšakova združba", romala na Hrvaško, člani združbe pa naj bi bili ostali Hrvatom dolžni veliko denarja (dolgov menda niso nikoli poravnali), bi bil to lahko eden od motivov za umor Matjaža Podmiljšaka. Zlatko Žoher, ki je imel po mami tudi hrvaško državljanstvo (na Hrvaškem se je predstavljal s priimkom Prša) kljub poslom, ki naj bi jih bil pogosto sklepal v sosednji državi, tam ni imel kriminalne preteklosti, naši preiskovalci pa so ga poznali po vpletenosti v premoženjsko kriminaliteto in ukvarjanju z mamili, govori se celo, da naj bi bil sodeloval s t. i. zemunsko mafijo. Hrvaški kriminalisti sumijo, da je umor Zlatka Žoherja povezan z umorom Željka Bilena, ki so ga le dober mesec pred tem ustrelili v zagrebški Dubravi. O konkretnih povezavah sicer še molčijo, oba umorjena pa naj bi se bila ukvarjala s podobnimi posli.

Morilec celjskih džankijev

Poleg števila umorov članov preprodajalskih združb se je v zadnjem času povečalo tudi število domnevnih samomorov (ali poskusov samomorov) med celjskimi dilerji in odvisniki od trdih drog. Čeprav naj bi bilo kar nekaj odvisnikov v zadnjem času naredilo samomor, so policijski podatki o tem vprašljivi. Policistom je zadevo, kadar umre džanki in pri tem obstaja sum, da je šlo za samomor, najlažje zaključiti. Tako je v začetku februarja umrl šestindvajsetletni Leon Velkovski iz Celja. Za fanta, ki je pri dvanajstih v samoobrambi umoril očeta, se socialne službe takrat niso spomnile boljšega, kot da so ga skupaj z mamo napotile nazaj v Makedonijo. Leon, ki se je v Slovenijo vrnil še pred kriminalistko, ki ga je tja spremljala, je ostanek mladosti preživel po prevzgojnih domovih - in se nekaj mesecev pred osemnajstim rojstnim dnevom vrnil v Celje, odvisen od trdih drog. Čeprav je bil tudi diler, je veljal za majhno ribo. V zadnjem letu, ko si je z dekletom Tadejo ustvaril skupno življenje in je ona zanosila (hčerka je bila v času njegove smrti stara dva meseca), naj bi bila oba uživala metadon. Leon, ki naj bi bil v avto spustil plin in se najedel pomirjevalnih tablet, je dva dni pred smrtjo pisal mami Fili, naj se vrne domov, da bodo skupaj živeli kot družina, le nekaj minut pred smrtjo pa naj bi bil med vožnjo poklical Tadejo, ki se je pred tem odselila k staršem, in jo prosil, naj se vrne k njemu. Tadeja, ki je prej menda že večkrat odšla, bi se bila pripravljena vrniti. Zato tisti, ki so Leona poznali, še toliko bolj dvomijo, da si je zares vzel življenje. Tega ne verjame niti njegova mama Fila Velkovska, ki ji celjski policisti niso dovolili ogleda trupla (menda zato, ker naj bi bilo prepoznavo opravilo že Leonovo nekdanje dekle). Le usmiljenju patologa se ima zahvaliti, da je sinovo truplo vseeno videla. "Leon je bil po telesu ves moder, kot da bi ga kdo pred smrtjo močno pretepel," pravi mati, ki razmišlja o tem, da bi vložila zahtevo po preiskavi okoliščin sinove smrti. Čeprav so policisti zadevo zaključili s sklepom, da je šlo za samomor, odvisniki Leonovo smrt pripisujejo grožnjam dilerjev, zaprtih v celjskih zaporih, od koder naj bi se bile razširile govorice, da bodo pričeli "pobijati džankije". Po Leonovi smrti je že slišati, da je na delu morilec džankijev - tudi zato, ker je fant umrl le nekaj dni za tem, ko naj bi se bil obesil Andrej Savski, še en dober znanec s celjske narkomanske scene. Tudi on naj bi bil eden izmed tistih, ki naj bi jih zaprti dilerji hoteli spraviti s sveta ...

Družinski posli

Poleg preprodajanja ukradenih avtomobilov in drog so na Celjskem zelo razširjeni tudi družinski preprodajalski posli. Med uspešnejše preprodajalce trdih drog sodijo člani družine Kerle iz Žalca, kjer naj bi bila mamila najprej preprodajala mama in sin. Policisti so ju spektakularno aretirali na božič leta 2000. Mama, ki naj bi bila heroin žalskim odvisnikom nosila kar v cekarju, je po dobrih dveh letih že na prostosti, oče pa naj bi bil zadnje dni preprodajal tramal - ki v dveh tednih zadene podobno kot heroin.

In če pri zgodbi o postranski dejavnosti družine Kamenik in njenih prijateljev ne gre le za konstrukt policistov (kot je v času prvega sojenja trdila obramba), so bili tudi trije člani najbolj znane konjiške družine vpleteni v preprodajo ilegalnih drog. Policisti so Konrada Kamenika, mlajšega brata bolj znanega Kristijana, aretirali februarja 2000 in ga obtožili, da naj bi bil heroin prodajal tudi tajnemu policijskemu sodelavcu. Konradova in Kristijanova mama Marija, bolj znana kot "Mama Baker", ki naj bi bila združbo vodila, je na dan, ko so sredi Celja aretirali Konrada, izginila. Čeprav je bila za njo razpisana mednarodna tiralica in

jo je iskal tudi Interpol, so jo prijeli šele marca lani v neposredni bližini slovensko-avstrijske meje. Tako je sedaj Marija Kamenik edina, ki na vnovični začetek sojenja čaka v priporu. Čeprav so člane družine Kamenik in sostorilca Saša Fijavža in Alojza Založnika zaradi nedovoljenega prometa z mamili predlani že obsodili na daljše zaporne kazni, je Višje sodišče v Celju sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno obravnavo pred novim senatom. Novi predsednik senata Marko Brišnik glavne obravnave neuspešno razpisuje že vse od lanskega oktobra; vse bolj pa je videti, da zagovorniki obtoženih namerno zavlačujejo. Po zahtevah obrambe po izločitvi predsednika senata in tožilke iz skupine za posebne zadeve (doslej so bile vse zahteve zavrnjene) se obravnava, razpisana v začetku februarja, ni začela, ker naj bi bil Konrad Kamenik zaradi bolezni ne mogel priti na sodišče - s tem je njegov brat Kristijan sodni senat seznanil šele na dan obravnave.

Višje sodišče je Konradovo in Kristijanovo sestro Klavdijo oprostilo vseh obtožb, pri ponovnem sojenju pa je sodišče iz procesa izločilo Alojza Založnika. Zaradi preprodaje ilegalnih drog so ga medtem namreč zaprli v Španiji.

Domneve, da sta umora Zlatka Žoherja in Matjaža Podmiljšaka povezana, bodo morda vplivale tudi na intenzivnejše delo policistov pri preiskavi obeh umorov. Ta bi lahko bila uspešnejša, kot je preiskovanje smrti ljudi iz narkomanskih krogov. Lani, ko je bil celjski heroin zmešan z velikimi količinami smrtno nevarnega PCP-ja, policisti, ki delajo na terenu, odvisnikov kljub prošnjam na to niso opozarjali. Tudi zato v resnici nihče ne ve, koliko odvisnikov od trdih drog je v Celju v zadnjem času umrlo zaradi overdosa, koliko jih je bilo umorjenih in koliko jih je v resnici naredilo samomor, menijo tisti, ki celjsko odvisniško sceno dobro poznajo. Na pomoč policistov skorajda ne gre več računati - že zato, ker menda enega od večjih dilerjev, ki naj bi bil sin enega od vodilnih delavcev celjske policije, čeprav za njegovo početje vedo, mirno pustijo, da preprodaja naprej. Še več - v zadnjem času vztrajno razširjajo govorice, da mladenič, ki se utegne razviti v pomembnega dilerja, preprodaja le zato, da bi s tem pomagal policistom ...