Nesposobni ali podkupljeni?

Prodaja stvari in storitev državi ali državnim podjetjem je za vsako podjetje dobrodošla, saj veljajo taki posli kot zelo zanesljivi. Praktično brez tveganja. Po drugi strani pa večkrat slišimo, da pri takih poslih nista več pomembni kakovost in cena, ampak pravo poznanstvo oziroma pravi odstotki provizije. Tudi zato obstaja zakon o javnih naročilih, ki zahteva javni razpis za proračunske porabnike, za pravilno izvedbo javnih razpisov pa skrbi tudi državna revizijska komisija.

Kljub vsemu temu Ljubljanskemu potniškemu prometu (LPP) nikakor ne uspe izvesti javnega razpisa, ne da bi se dvigal prah. Na LPP-jevih razpisih skoraj vedno zmaguje zastopnik avtobusov MAN Gospodarska vozila Slovenija. Samo v zadnjih dveh razpisih je MAN dobil najprej posel, vreden 1.540,774.933,00 tolarja brez DDV in nazadnje 1.950,896.684,32 tolarja brez DDV. A to niti ne bi bilo nenavadno, če LPP in MAN GV Slovenija ne bi bila povezana tudi drugače. Predsednik nadzornega sveta pri javnemu podjetju LPP je namreč Zdenko Pavček, ki je hkrati tudi predsednik enočlanske uprave in pomemben delničar podjetja Viator & Vektor, d. d. Njegovo podjetje pa je uradni serviser znamke MAN. Poleg tega je član nadzornega sveta in vodja tehnične izrabe vozil LPP Janez Zupan. Njegov sin Mitja Zupan pa je zaposlen pri MAN GV Slovenija.

Že lanski razpis je trajal kar nekaj časa, saj so najprej enega razveljavili, ker so se pri LPP-ju odločili nagraditi oziroma kaznovati prejšnje pogodbene partnerje, in sicer skozi merila "skladnost in mobilnost voznega parka" ter "izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb". Kar je v bistvu pomenilo, da MAN dobi dodatnih devet odstotkov točk, ker ostali ponudniki v zadnjih letih skorajda niso podpisovali nobenih pogodb z javnim podjetjem LPP. Posledično je moral ponudnik, ki je hotel konkurirati MAN-u, ponuditi tehnično enak avtobus, vendar za deset odstotkov nižjo ceno, če je hotel zmagati. Odzvala se je državna revizijska komisija. Ponovljeni razpis pa je v vseh treh kategorijah avtobusov vseeno dobil MAN. Tako so že dostavili 13 zgibnih nizkopodnih avtobusov za mestni potniški promet, 6 enojnih nizkopodnih avtobusov za mestni potniški promet in 10 enojnih standardnih avtobusov za primestni potniški promet.

Posel je torej dobilo podjetje MAN GV Slovenija, čeprav je AC-Intercar, sicer zastopnik za Mercedes, ponudil 13 zgibnih avtobusov, po oceni strokovne komisije za javni razpis tehnično najboljše in skupno za več kot 40 milijonov tolarjev cenejše avtobuse. Za poraz je bil kriv sam ponudnik - AC-Intercar, saj je v ponudbo med drugim vstavil tudi napačno pooblastilo. Naročnik je namreč zahteval, da jim ponudniki zagotovijo pooblastilo za servisiranje pomembnejših sklopov, podsklopov in naprav, za lastne potrebe in trg. Torej za popravilo smernih tabel, klimatskih naprav, kartografov. Ker pa je tovrstna ponudba zelo specifična in je imel LPP že sklenjene pogodbe z vsemi proizvajalci, ki jih je ponujal AC-Intercar v svojih avtobusih, pravzaprav to pooblastilo niti ni bilo potrebno. Pri Mercedesovem zastopniku pa so v ponudbo pač vstavili napačen papir, kar jih je stalo odločilnih 70 točk.

Pri LPP-ju pa niso vedno tako dosledni. Pri letošnjem razpisu, ki še ni pravnomočno končan, je prišlo do podobne napake, a tokrat na strani LPP-ja. Zakon o javnih razpisih določa, da je pri poslu, ki je vreden več kot milijardo tolarjev, treba takoj po odpiranju poslati kopijo ponudbe državni revizijski komisiji. Da ne bi denimo prihajalo do zamenjav disket, kot se je v zgodovini javnih razpisov pri nas že dogajalo. Pri LPP-ju so na to pozabili, kopije ponudb pa so na državno revizijsko komisijo prinesli šele čez dva dni. LPP bi moral torej sam razveljaviti razpis, a je namesto tega sklenil, da se je AC-Intercar prepozno pritožil. In to kljub temu, da se, glede na to, da je AC-Intercar zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, vsi roki, ki se jih pritožnik mora držati, prestavijo na čas, dokler ne dobi obrazloženega obvestila. Povedati je treba, da je postopek tak, da naročnik najprej vsem ponudnikom pošlje samo obvestilo, v katerem se lahko vidita le število točk in cena in s tem zmagovalec. V obrazloženem pa je vsaka ocenjevana lastnost posebej razložena in primerjana z drugimi ponudniki. Kdaj začne teči rok za pritožbe in ali so bili roki zamujeni, bo najverjetneje odločala državna revizijska komisija.

Ima pa celoten razpis še več lukenj. LPP se je namreč sredi razpisa odločil, da bo razpisne pogoje nekoliko spremenil. Med drugim se je spomnil, da ne bodo več upoštevali tega, kateri avtobusi imajo najmanjši krog obračanja, in da kot tehnično prednost ne bodo več nagrajevali sistema vbrizgavanja goriva, pri katerem ima vsak valj svojo visokotlačno črpalko za vbrizgavanje. Z izbrisom teh dveh točk je največ ponovno pridobil MAN GV Slovenija, ker takega sistema vbrizgavanja ne ponujajo, poleg tega pa imajo njihovi avtobusi večji krog obračanja kot Mercedes, njihov največji konkurent. S tem pa sprememb še ni bilo konec. Pri AC-Intercarju so LPP uradno poslali vprašanje o zmožnosti klima naprave v ponujenih avtobusih: "Zahteva je zelo visoka in je praktično nedosegljiva s standardnimi klimatskimi napravami, ki se uporabljajo v Evropi. Prav tako je temperaturna razlika 10 ° C glede na zunanjo temperaturo 35 ° C velika in hkrati ni priporočljiva za zdravje potnikov. Zato vas sprašujemo, ali je možno omenjene zahteve znižati." Predstavniki LPP-ja so pogoj nato spremenili in znižali zahtevo na 7 ° C temperaturne razlike. Predsednik razpisne komisije Andrej Osterman pa nam je v pogovoru povedal, da so se o klimi zanimali tudi ostali ponudniki, in izpostavil MAN ter AC-Intercar.

Kako so bili spisana merila za tehnično oceno, najbolje ilustrira to, da je Mercedes na zadnjih dveh razpisih ponudil enak avtobus, a je bil ta na prvem razpisu ocenjen kot tehnično najboljši, na drugem pa kot tehnično najslabši. Ocenjevalci trdijo, da so pri MAN-u ponudili drugačne avtobuse, čeprav so ti označeni z istimi oznakami kot v prejšnjem razpisu. O dobro spisanih ocenjevanih pogojih pove veliko tudi dejstvo, da je bil MAN-ov turistični avtobus ocenjen toliko bolje, da bi moral AC-Intercar ponuditi vsak avtobus za 6,8 milijona tolarjev ceneje, pri tem, da so v vseh ostalih pogojih enaki. MAN-ovi avtobusi naj bi bili torej boljši od Mercedesovih, čeprav se pri prodaji na prostem trgu to ne pozna. AC-Intercar je v zadnjih dveh letih namreč prodal 27 avtobusov, MAN pa v istem časovnem obdobju samo 3.