Titova Gorica

Ob vstopu Slovenije v EU je anonimna skupina mlajšega življa z Goriškega, z namenom ohranjanja nacionalne zgodovine, na hribu Sabotin očistila napis "Naš Tito". Le nekaj tednov pozneje je prav tako anonimna skupina nacionalno ozaveščenih lokalcev na trinajsti rojstni dan slovenske države napis "Naš Tito" predelala v napis "SLO". Minulo nedeljsko jutro pa je skupina Goričanov napis na pobočju Sabotina spet vrnila v stanje iz časa goriškega kongresa ZSMS leta 1978.

Iskanje posameznikov, ki so kamne ponovno zmešali v napis "Naš Tito", je bilo mnogo lažje kot sledenje aktivistom, ki so lansko poletje napis spremenil v "SLO". S pomočjo živahnih goriških borcev sem hitro stopil v stik z Valterjem, lastnikom parcele, kjer je del napisa, ter enim od ducata mož, ki so v nedeljo okoli osme ure zjutraj začeli s ponovnim kamnitim grafitiranjem hriba Sabotin. "Moje mnenje je, da je akcija odraz trenutne klime v naših koncih. Aktualni dogodki obeleževanja dneva spomina na fojbe in predvajanje filma Srce v breznu so zagotovo pripomogli k temu, da se je akcije udeležilo toliko ljudi," mi je akcijo opisal Valter, ki trdi, da je bilo v določenih trenutkih na pobočju Sabotina celo 50 ljudi, ki so "cel dan" zlagali 100 metrov dolg in 25 metrov visok napis "Naš Tito".

Kot so mi zatrdili mlajši udeleženci delovne akcije, se je sprememba napisa pripravljala že dalj časa: "Ideja za spremembo napisa je obstajala že pred italijanskim dnevom spomina. Zame je to spomenik, ki so ga uničili, zato ga je bilo treba obnoviti. Nikogar ne moti napis 'SLO', moti pa nas, da nekdo želi kar pozabiti na določen del naše zgodovine," mi je povedal 23-letni Slovenec v zamejstvu David, ki pravi, da se je sprememba napisa pripravljala že v začetku leta. "Zmenili smo se, da to naredimo po pustu, saj je takrat tukaj veliko praznovanje, in pred veliko nočjo, ker se takrat na Sabotinu pojavijo gadi. Za nedeljsko akcijo nismo imeli nikakršnega sestanka, vse smo se dogovorili po telefonu. Na Sabotin si prišel, ko si pač vstal, edino orodje, ki smo ga imeli, pa so bile rokavice." Aktivistom so se med kameno akcijo na pobočju pridružili številni pohodniki, nekateri so le simbolično pristavili kakšen kamen, Valter pa prav z veseljem omeni skupino 15 pohodnikov, ki so pomagali prenašati skale skoraj celo uro. Ko ga povprašam o negativnih reakcijah pohodnikov, zatrdi, da sta bile taki le dve izjemi: "En pohodnik nam je zabrusil, da bo pomagal delati le takrat, ko se bo napis uničeval."

Vračanje napisa "Naš Tito" naj bi bilo mnogo bolj naporno kot njegova predelava v napis "SLO". "Oni so kamne, ki sestavljajo črki NA, samo razmetali, strešico na Š so prekrili z vejevjem. Iz prvega T so naredili L, črko O pa so ohranili," mi logistiko dela razloži 25-letni Matej, član podmladka Združene liste, ki je tudi sodeloval pri prenovi spomeniškega napisa "Naš Tito". Matej zatrjuje, da je predelovanje napisa vsiljevanje manjšinskega mnenja, saj naj bi večina Goričanov zahtevala prvotni napis. Najbolj pa se za ohranitev napisa "Naš Tito" zavzemajo njegovi starejši strankarski kolegi, ki so na lokalni ravni predlagali, da se spomeniško zaščiti. Tisti, ki so sodelovali pri obnovi napisa "Naš Tito", kljub temu zatrjujejo, da je bila akcija "civilnodružbena iniciativa". Kot pravi Valter: "Res je, da sem član Združene liste, toda moje članstvo ni v nobeni povezavi z mojim angažmajem na Sabotinu. Res je, da je šlo za politično akcijo, toda nikakor ni šlo za strankarsko akcijo."

Takšnemu predlogu seveda nasprotuje Mestni odbor Slovenske demokratske stranke Nova Gorica, ki ga obnova napisa "Naš Tito" na Sabotinu "spominja na nedavno preteklost, ko so se dogajali mitingi. Vsi se še dobro spominjamo, kam so ti mitingi pripeljali. Slovenija pa je danes v Evropi, kjer je za določena dejanja potrebna predhodna pravna podlaga. Glede vsebine napisa občinski odbor stranke SDS nima komentarja. Oziranje v preteklost je neproduktivno. Treba je gledati naprej in delati za prihodnost". Podobnega mnenja je Ivo Hvalica, ki v goriškem mestnem svetu edini predstavlja svojo listo "Lista Ivo Hvalica". Spremembo napisa povezuje izključno z reformiranimi komunisti iz ZLSD in njihovim podmladkom ter bližnjim strankinim kongresom. Hvalica napisu "Naš Tito" nasprotuje, ker "napis 'SLO' združuje, napis 'Naš Tito' pa razdružuje. Tito je nedvomno član zmagovite protifašistične in protinacistične koalicije. Toda Tito ni zgolj Sutjeska, Tito je tudi Teharje, Kočevski rog in Goli otok." Po mnenju Hvalice je nov napis v škodo slovenstvu in slovenskim zamejcem, to stališče pa ga spet približuje nekdanjemu partijskem sotrpinu Janez Janši, ki je akcijo na Sabotinu na nacionalnem radiu komentiral s podobnimi besedami: "Tisti, ki s takšnimi ali drugačnimi motivi obnavljajo obeležja totalitarne preteklosti, delajo slabo uslugo predvsem slovenski manjšini. Obnavljanje te zgodbe v ničemer ne koristi naporom, da bi se pravice slovenske manjšine dejansko izterjale vsaj v obliki, kot jih je sosednja država sprejela v zakonu." Hvalica veliko ve o nasprotnikih napisa "Naš Tito", toda obenem zatrjuje, da ni organizator spreminjanja napisa, ne glede na to pa naj bi mu zadnje dni neprestano zvonil telefon: "Ljudje kličejo in spodbujajo, naj kaj naredimo. Ne vem, kdaj se bo napis spremenil nazaj v 'SLO', vem pa, da se bo to zgodilo pred partijskim kongresom ZLSD."

Kaj bodo v tem primeru storili varuhi napisa "Naš Tito", sem povprašal mladinca Davida in Mateja. Slednji upa, da ponovna delovna akcija ne bo potrebna, in zahteva: "Naj napis ostane tak, kot je, pa naj se magari zaraste. Le da ga ne popravljajo, saj s tem popravljajo zgodovino." Dve leti mlajši David česa takega ne bi dopustil, zatrdil je, da bi se v primeru, da kdo spet uniči napis, kmalu našli ljudje, ki bi zavarovali zgodovinska dejstva in na Sabotinu spet zapisali "Naš Tito."