Stavka za enakopravnost vseh invalidov

Do trenj prihaja tudi zaradi denarja, ki ga invalidom deli Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Ta je letos od Loterije Slovenije za invalide dobila 2,25 milijarde tolarjev, 90 odstotkov sredstev pa je razdelila kar med članice SIOS-a. Zakaj?

Gre za to, da imajo članice SIOS-a večino v svetu fundacije FIHO, ki razdeljuje sredstva. Sami sebi torej delijo denar in se nadzirajo. Kot če bi denimo v filmskem skladu sedeli zgolj ljudje, ki bi nazadnje dobili denar od sklada. To je nepojmljivo.

Koliko pa potem dobijo druge invalidske organizacije?

Slišala sem, da je društvo paraplegikov, ki je v SIOS-u, letos dobilo 202 milijona tolarjev za programe, nato pa še 450 milijonov za gradnjo počitniškega in rehabilitacijskega centra v Pacugu, ki je tako zgrešena investicija, da glava boli. Vsako leto bodo potrebovali še nekaj sto milijonov za vzdrževanje. Hkrati Društvo Vizija, ki ni v SIOS-u in se ukvarja z vprašanjem nasilja nad ženskami, dobi drobiž in ne more kriti niti stroškov najemnine in elektrike.

FIHO ne najde dovolj denarja niti za projekt YHD Neodvisno življenje hendikepiranih, v sklopu katerega lahko invalidi s pomočjo zavoda za zaposlovanje in ministrstva za delo dobijo asistente za pomoč pri samostojnem življenju.

Za ta projekt dobimo iz različnih virov 150 milijonov, vendar izključno za plače asistentom. Za druge stroške, za regres, malico, potne stroške, smo lani od fundacije FIHO dobili devet milijonov, po petih pritožbah pa še dodatne tri milijone. Letos smo spet dobili devet milijonov. Potrebovali pa bi jih 30. Zato nismo likvidni. Zanimivo je, da nam je FIHO za program, v katerem sodeluje 77 uporabnikov, dodelil devet milijonov. Društvu distrofikov, ki ga vodi predsednik SIOS-a Boris Šuštaršič, pa je FIHO medtem za podobne programe, v katerih sodeluje 40 uporabnikov, dodelil 62 milijonov. Večkrat smo prosili, naj pojasnijo svoje kriterije, a tega niso storili.

Kako bi lahko denar delili pravičneje?

Preprosto tako, da bi postavili jasne kriterije, kot jih imajo na ministrstvu za delo. Med programi, ki jih FIHO financira danes, je gotovo veliko takih, ki obstajajo samo na papirju. Spremeniti bi bilo treba tudi zakon o preoblikovanju Loterije Slovenije. Konkreten amandma je že napisan, a se zadeva vleče že leto in pol.

Zapletlo se je tudi pri ustanavljanju Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, ki naj bi bil krovna slovenska invalidska organizacija, v njem pa naj bi bile po zakonu vse invalidske organizacije enakopravne. A zdaj vse kaže, da se želi v Nacionalni svet preleviti kar SIOS.

Da bi Nacionalni svet začel delovati, morajo njegove bodoče članice podpisati pogodbo. V YHD-ju smo prvi pripravili predlog te pogodbe. K sodelovanju smo povabili vse organizacije, a sta se odzvala le Društvo Vita in Sklad Silva. Tega smo se lotili zato, ker smo domnevali, da bo skušal SIOS, ki bi z ustanovitvijo Nacionalnega sveta razpadel, obdržati svoj privilegirani položaj. In da ne bo hotel podpisati pogodbe, ki bi bila odprta za vse nacionalne invalidske organizacije. To se je potrdilo, ko je SIOS pripravil svoj predlog pogodbe, k sestavljanju katerega je povabil le članice SIOS-a. Mi vabila nismo dobili, celo prepovedali so nam udeležbo na sestanku. Njihov predlog pa v bistvu nadaljuje izročilo SIOS-a. Nekaj članic SIOS-a je sprva sicer omahovalo, a ko jim je gospod Šuštaršič razložil, da lahko izgubijo sredstva Loterije, so se poenotili. Poudariti moram, da že v SIOS-u vse organizacije niso enakopravne. Glavno besedo imajo Šuštaršič, Aljoša Redžepovič iz zveze gluhih, Nevenka Ahčan iz zveze slepih.

V SIOS-ovem predlogu je nekaj spornih členov. Invalidske organizacije želijo ločiti na polnopravne in redne, čeprav bi morale biti po zakonu vse enakopravne.

Sporen je tudi sam predlog statusa Nacionalnega sveta. Predsedovanje Nacionalnemu svetu pa so zastavili tako, da bi predsednik postal Šuštaršič. Mi smo predlagali, da bi predsednika menjali vsako leto in da bi moral biti vedno iz druge organizacije.

Ali drži, da se SIOS v tujini že zdaj predstavlja kot Nacionalni svet?

Tako so se predstavljali že leto pred sprejetjem zakona o invalidskih organizacijah, ki je določil ustanovitev Nacionalnega sveta. Tako so se predstavili ob včlanitvi v European Disability Forum in njegovo direktorico sem že obvestila o tem.

Zelo kritični ste tudi do politikov. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič se je v preteklosti veliko ukvarjal z invalidsko problematiko, zdaj pa je tiho.

Najmanj, kar bi pričakovali od njega, je, da bi zagovarjal spoštovanje zakonov. Po mojem se Drobnič zdaj obnaša zelo neumno, čeprav sam verjetno misli ravno nasprotno. Najbrž se ne želi izpostavljati, ker ima odprtih že kar nekaj bitk.

Koga še pozivate k ukrepanju? Kaj natančno zahtevate?

Menim, da bi se morali odzvati urad za enake možnosti, varuh človekovih pravic, tudi državni zbor, ki je požegnal to, da sredstva deli FIHO. Šuštaršiču bi moral kdo povedati, da se tako ne sme delati. To, da politiki govorijo, naj zadeve rešimo invalidi sami, je perverzno. Poskušali smo storiti vse, da bi vzpostavili dialog s SIOS-om. Najbolj absurdno je, da nam ves ta čas nihče ni rekel, da nimamo prav. Nasprotno, pri našem delu nas institucije, s katerimi sodelujemo, spoštujejo. Naša največja ovira so pravzaprav same invalidske organizacije.

Stavko nameravate začeti v sredo. Ste se, glede na to, da imate le 19 kilogramov, o tem posvetovali z zdravniki?

Ne še. Že zdaj pa ponoči ne spim zaradi skrbi. Se mi je pa doslej oglasilo tudi že nekaj ljudi, ki pravijo, da bodo stavkali z mano.

povezava