Bršljinski zaplet

Prejšnji teden v sredo se je minister za šolstvo sestal s starši romskih otrok, ki obiskujejo novomeško osnovno šolo Bršljin. V ponedeljek je na tej šoli začel delovati nov sistem, ki predvideva delno ločevanje romskih otrok od drugih učencev, Romi se s tem družno ne strinjajo in so zato napovedali bojkot pouka. Minister Milan Zver je vztrajal, da bi srečanje potekalo za zaprtimi vrati. Medtem pa so Romi izjavili, da nimajo kaj skrivati in da so lahko novinarji navzoči tudi med pogovorom, ki je potekal v romskem vrtcu v naselju Brezje.

V barakarski kolibi - vrtcu se je zrak zaradi množice ljudi hitro zgostil, okna pa so tako stara in dotrajana, da jih ni mogoče odpreti. "Zver je zadnji, ki bi hotel povzročiti solzo v otroških očeh in ki bi hotel otroke segregirati," je romskim staršem dejal Zver. "To ni model, ki si ga je izmislil Zver, to je model, ki ga ponuja država Slovenija," je nadaljeval. In ko je Romkinja odločno rekla, da noče, da je njen otrok v skupini, kjer so izključno Romi, je Zver vprašal: "Kaj bi vi naredili na mojem mestu? Telefoni ves čas zvonijo ... morate vedeti, da na vaših plečih poteka strankarska bitka ..."

S pomočjo ravnateljice iz Murske Sobote je poskušal starše romskega rodu prepričati, da je sprejeta rešitev v danih razmerah najboljša. Da je za nezadovoljstvo romskih staršev kriv ravnatelj OŠ Bršljin, ki je novi model napačno predstavil in sploh naredil veliko škodo.

Kaj res? Mogoče je samo z drugimi besedami povedal to, kar je minister skril za zapletenimi definicijami, ki so javnosti težje razumljive? Medtem ko je minister na eni strani trdil, da bo ločevanje otrok potekalo le pri predmetih matematika, slovenski in tuji jezik, je ravnatelj na drugi strani govoril, da bodo ločeni še pri spoznavanju okolja in družbe, naravoslovju, geografiji in zgodovini. Minister je dejal, da bo ločevanje le na podlagi znanja - na šoli pa so zatrdili, da bodo romske skupine izključno romske. Kajti v na novo oblikovanih skupinah je že romskih otrok preveč.

V vsej tej zmedi ni bilo več jasno, komu verjeti: ministrstvu ali šoli. A tudi srečanje v Brezju ni prižgalo luči na koncu tunela. Šolski minister je romskim staršem rekel, da bo na šoli mešanica nivojskega pouka (slovenščina, matematika, tuji jezik) in oblikovanja posebnih učnih skupin. Kar pa je lahko le pravna krinka za ločevanje romskih in neromskih otrok - za segregacijo. Ko pa smo poklicali ravnatelja, da bi preverili, kako bodo stvari potekale v praksi, je pojasnil, da ne daje več izjav za javnost.

Na vrat na nos

Dan po sestanku v Brezju je mnenje o bršljinskem zapletu predstavil varuh človekovih pravic.

Opozoril je, da osnovna šola in ministrstvo nista pojasnila sprememb na šoli ter da njegov osnovni vir za črpanje informacij ostajajo mediji. "Ločevanje otrok v razredu pomeni stigmatizacijo otrok - vbijanje v glavo, da so manjvredni," je povedal Matjaž Hanžek. "Na diskriminacijo, ki je povezana z nivojskim poukom, so opozarjali tudi sami šolarji na zadnjem otroškem parlamentu."

Predlog je po mnenju varuha vprašljiv s postopkovnega vidika. Kajti v skladu s pravilnikom o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela je treba predlog za uvedbo novosti predložiti ministru za šolstvo najpozneje štiri mesece pred začetkom šolskega leta, v katerem se začne izvajati. V bršljinskem primeru, kljub pravilniku, se je ta postopek skrajšal na nekaj tednov, spremembo pa so začeli uvajati kar sredi šolskega leta. "Delajo cirkus, ko so otroci že tako precej zaskrbljeni zaradi zaključnih ocen," je komentiral Hanžek, "Otroci se stigmatizirajo in postavljajo v položaj, kot da so kriminalci in da so krivi za vse težave slovenske družbe, čeprav na koncu ugotovijo, da 25 otrok (od 86, op. p.) ne zaostaja pri pouku, kar bi lahko že zdavnaj vedeli."

Poleg tega je šola začela uvajati novosti, ne da bi z njimi seznanila starše in dobila njihova soglasja, kar je v nasprotju z 12. in 13. členom Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela, na katerega se je ministrstvo sklicevalo pri uvedbi sprememb.

Vendar pa so postopkovne kršitve malenkost v primerjavi s tem, da je vprašljiva ustavnost predlagane rešitve. "A ocene za zdaj ne moremo dati, ker nismo dobili zaželenih podatkov." In je še dodal, da se mu zdi čudno, da se v tem primeru oblast pusti izsiljevati.

V barakah

Rešitev je sprejeta zato, ker so neromski starši zagrozili z bojkotom pouka. Skupinica je na čelu s Silvom Mesojedcem (SDS, podpredsednik krajevne skupnosti Bučna vas) zahtevala takojšnje enakomerno prešolanje romskih otrok po drugih novomeških šolah ali ločeno šolanje. Vodje punta so zatrjevali, da so zbrali štiristo podpisov staršev, ki menijo, da je stanje na šoli zaradi romskih otrok nevzdržno. Kljub našemu javnemu opozorilu, da teh štiristo podpisov nihče ni videl, odgovorni niso preverili legitimnosti peticije.

Prav nasprotno, minister je hitro ukrepal. Zanima pa nas, ali bo enako bliskovito uvajal novosti tudi v drugih šolah, kjer bo nekaj staršev z bojkotom pouka izsiljevalo ločevanje od romskih, bosanskih ali recimo kitajskih šolarjev.

Navsezadnje je ob svetovnem dnevu Romov na verjetnost verižne reakcije po primeru Bršljin opozoril tudi predsednik države. "Šola v Bršljinu v nobenem primeru ne sme biti precedens za to, da bi se pri nas v šolah začelo sistematično uvajati diferenciranje na podlagi etnične pripadnosti," je dejal dr. Janez Drnovšek, "Zavedati se moramo, da ne sme priti do takšne diferenciacije, ki bi lahko postala potem kakšen princip. To bi bil korak popolnoma v nasprotno smer, daleč stran od tistega vrednostnega sistema, ki smo ga v Sloveniji sprejeli, in tistega, ki ga zastopamo in sledimo tudi v Evropski uniji."

In kar je pri vsem tem čudno - ločeni pouk, ki je sprožil toliko negodovanja v Novem mestu, povsem nemoteno in že dolga leta poteka v osnovni šoli Leskovec pri Krškem. Od 540 otrok je v tej šoli 55 Romov, večinoma iz romskega naselja Kerinov Grm. Ravnatelj šole, Anton Bizjak, je pojasnil, da se 17 romskih otrok uči v barakah, ki so kakih deset do petnajst metrov stran od šole: "Vendar to ne zato, ker bi jih radi segregirali, ampak zato ker imamo prostorsko stisko." Ali se v barakah oziroma v podobnih razmerah učijo tudi neromski šolarji? "Pred leti so bili tudi neromski otroci, zdaj ne več."

Predvidevajo, da bo naslednjo leto le en romski razred, namesto letošnjih dveh, kajti Rome želijo povsem vključiti v mešane razrede. "Potrebujemo več dodatne strokovne pomoči. Lani smo recimo ministrstvo za šolstvo prosili za 90 ur, odobrili so nam jih 30." In kakšen se mu zdi model, pripravljen za bršljinsko šolo? "Sem ga prebral in se mi ne zdi primeren. Bolje bi bilo, če bi otroci ostali integrirani. Dolgoročno pa bi bilo treba delati na vrtcih, kjer naj bi potekalo spoznavanje jezika in navajanje otrok na pravila igre v ustanovi."

Hitro naprej

Krajevna skupnost Bučna vas, kjer živijo tudi starši, ki so dosegli spremembe v OŠ Bršljin, je še pred šolskim puntom storila marsikaj, da se je med Romi in krajani zaostril konflikt. Za sosedstvo z Romi, grozeč z državljansko nepokorščino, so lani vztrajno zahtevali denarno kompenzacijo in oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj naj bi bila zemljišča zaradi bližine Romov manjvredna. Nato so s pritiskom na različne organe dosegli, da je bila v Brezju podrta romska hiša. Letos se je kampanja za "reševanje romske problematike" preselila v šolske klopi. "Moja hči v 7. razredu mora poznati ulomke in geometrijo, medtem ko se od romskega otroka pričakuje znanje osnovnih računskih operacij do števila dvajset," je eden od razlogov za zahteve po ločenem šolanju pojasnil protestnik Nikolaj Padevski, eden od staršev. "Zakaj nekaterim stalno popuščajo, saj vendarle niso vsi romski otroci iz šotora?" In zanimivo je, da je o istem ministra med srečanjem v Brezju vprašal tudi eden od romskih staršev: "Zakaj moj otrok, ki hodi v peti razred, ne pozna osnovnih operacij seštevanja?"

Minister na vprašanje ni odgovoril. A izvedeli smo, da je bilo v začetku devetdesetih sprejeto posebno določilo, ki dolenjskim romskim šolarjem dovoljuje napredovanje v višji razred, četudi ne dosegajo ustreznega šolskega uspeha. O razlogih za sprejem take pravne podlage, ki razbremenjuje odgovornosti ne samo otroke, ampak tudi učitelje, smo povprašali ravnatelja OŠ Leskovec pri Krškem. Pojasnil je, da je bila taka sprememba potrebna, ker se je, ko Romi niso napredovali v višje razrede, povečevala razlika v starosti, posledično pa so se zaostrovale tudi težave z disciplino.

Skratka, država je pred več kot desetimi leti, da bi se izognila razgrajanju, ustvarila plodna tla za današnji konflikt. Še več, mnoge romske otroke, ki doma ne morejo pričakovati učne pomoči staršev, je prepustila vesti in neobremenjenosti - s predsodki o Romih in delom z drugimi šolarji - učiteljev.

S tega zornega kota je na hitro sestavljeni novi "bršljinski model" še dodatno vprašljiv, saj ima lahko posledice, na katere minister in ministrstvo v zmedi nista pomislila. Ali kot je rekel pomočnik ravnatelja novomeške osnovne šole Grm: "Kratkoročne, politično motivirane rešitve stvari ne rešijo, temveč pripeljejo še do večjih zapletov in poslabšanja celotnega položaja." Podobnega mnenja so tudi drugi. Skupina 23 visokošolskih profesorjev s prvopodpisanim Ludvikom Horvatom z oddelka za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti je prepričana, da je bršljinski model v nasprotju z zakonom o osnovni šoli in tudi z ugotovitvami stroke. Strokovnjaki, med njimi tudi avtor koncepta učne diferenciacije oz. nivojskega pouka France Strmčnik, so opozorili, da je preizkušanje znanja učencev le izgovor za oblikovanje ločenih učnih skupin za izredno zgodnjo delno zunanjo diferenciacijo, kar v OŠ Bršljin lahko vodi v segregacijo romskih učencev, nasploh pa v segregacijo učencev, ki prihajajo iz socialno manj razvitega okolja.