Prijateljski prevzem Petrola

V zvezkih, ki so jih dobili delničarji energetske družbe Petrol, je bil zapisan tudi predlog sklepa o nadzornem svetu, ki naj bi nad poslovanjem družbe bdel naslednja štiri leta. Novi nadzorniki naj bi postali Matjaž Gantar, Igor Irgolič, dr. Miran Mejak, Uroš Slavinec, dr. Jože Zagožen in Viktor Baraga. Pred skupščino, ki se je pripetila 4. aprila 2005, se je dozdevalo, da je predlog sklepa uravnotežen. Po eni strani naj bi v nadzornem svetu ene največjih slovenjih gospodarskih družb sedela dva stara člana nadzornega sveta, dr. Miran Mejak in Uroš Slavinec. Dr. Mejak je nadzorni svet Petrola vodil zadnjih osem let, po osnovni izobrazbi je inženir rudarstva, ki se je specializiral za naftne posle. V petdesetih in šestdesetih letih je služboval v lendavski Nafti - začel je kot obratni inženir, končal je kot generalni direktor. Dr. Mejak - sicer je tudi doktor poslovnih znanosti - je po osnovnem strokovnem profilu naftaš. Tudi Uroš Slavinec, sicer direktor domžalskega Heliosa, je član nadzornega sveta Petrola od leta 1997.

Ob dr. Mejaku in Urošu Slavincu naj bi v nadzornem svetu Petrola sedeli še štirje novinci. Matjaž Gantar je direktor KD Group, Igor Irgolič je direktor podjetja Robert Bosch Slovenija, dr. Jože Zagožen je nekdanji gospodarski minister, Viktor Baraga je zadnjih deset let častni konzul Avstralije v Sloveniji ter poslovnež (in, med drugim, predsednik nadzornega sveta podjetja Tuba Embalaža, ki je lastniško povezano z Dušanom Lajovcem, nekdanjim častnim konzulom Nove Zelandije in avtorjem znamenite spletne strani udba.net).

Zakaj se je zdel predlog nadzornega sveta uravnotežen? Hja, razlog je na dlani. Dejstvo, da je Petrol uspešna gospodarska družba, lahko za trenutek pustimo ob strani. Zgodile so se namreč volitve, z volitvami je na oblast prišla nova vladajoča koalicija, nova vladajoča koalicija pa pomeni novo politično realnost. Ker ima država prek paradržavnih finančnih skladov v slovenskem gospodarstvu še vedno znaten vpliv, je ob sestavi nadzornih svetov treba upoštevati tudi novo politično realnost. In nova vladajoča koalicija ima možnost, da prek paradržavnih skladov v nadzorne svete gospodarskih družb nastavlja ljudi, ki jim zaupa.

Dr. Mejak in Uroš Slavinec, dva stara člana nadzornega sveta, ki sta kandidirala tudi za članstvo v novem nadzornem svetu, bi predstavljala kontinuiteto s prejšnjimi, uspešnimi nadzornimi ekipami. Štirje novinci v nadzornem svetu pa bi ob tem, da predstavljajo lastnike, predstavljali tudi novo politično realnost. OK, to, da bi bilo razmerje v nadzornem svetu 4:2 za novince, ne drži povsem. Nadzorni sveti v Sloveniji so namreč sestavljeni iz predstavnikov lastnikov in predstavnikov zaposlenih. In v resnici bi bil nadzorni svet sestavljen iz dveh starih mačkov, štirih novincev in treh predstavnikov zaposlenih. Ta deveterica pa bi potem lahko sklepala bolj ali manj čvrste koalicije.

Zakaj je sestanku Petrolovih delničarjev vredno nameniti posebno pozornost? Prvič, vseh Petrolovih delničarjev je skoraj 45 tisoč - torej je vseh delničarjev malo manj kot je prebivalcev Kopra ali Celja. Drugič, Petrol po vseh kazalcih sodi med največje slovenske gospodarske družbe. Na zadnji lestvici prezgodaj preminulega Gospodarskega vestnika je bil Petrol v kategoriji "prihodki" uvrščen na prvo mesto. V kategoriji "dobiček" je Petrol uvrščen na osmo mesto. Obstaja še tretji razlog. Skupščina Petrolovih delničarjev je po zamenjavi oblasti prva skupščina kakšnega velikega podjetja, ki menda ni v državni lasti. Zato se je po objavi novice, da bodo Petrolovi delničarji na začetku aprila odločali o novih nadzornikih, zastavljalo vprašanje, kako bo nova vladajoča koalicija posegala v tisti del ekonomije, ki ni v državni lasti. Sestanek Petrolovih delničarjev je bil torej prvi test, ki naj bi odgovoril, kolikšne so ambicije nove vladajoče koalicije v domnevno zasebnem delu slovenske ekonomije.

Kakšna je Petrolova lastniška struktura? Slovenska odškodninska družba (SOD), torej sklad, ki je pod nadzorom vlade, ima v lasti slabih 20 odstotkov delnic Petrola. Kapitalska družba (KAD) ima v lasti slabih 8 odstotkov. Nacionalna finančna družba ima slabih pet odstotkov. Družbe, ki so povezane s KD Group, obvladujejo nekoliko večji delež - okrog sedem odstotkov. Petnajst največjih lastnikov Petrola ima v lasti dobro polovico delnic, druga polovica pa je razdeljena med male delničarje. Kot rečeno: vseh delničarjev je skoraj 45 tisoč.

Ker je sedanja vladajoča koalicija na oblast prišla z všečnim geslom o čim hitrejšem umiku države iz gospodarstva, se je že nekaj časa postavljalo vprašanje, kako bo ta plemenita ideja izvedena v realnem življenju. Skupščina Petrolovih delničarjev pa je prvi dogodek, na katerem smo lahko od blizu spremljali, kako se država umika iz gospodarstva.

Preobrat

Če je še dan pred Petrolovo skupščino veljalo, da bo predlog, po katerem naj bi novi nadzorni svet sestavljali štirje novinci, dva veterana in trije zaposleni, potrjen, se je v ponedeljek pripetil preobrat. Predstavnica Slovenske odškodninske družbe je namreč sporočila, da je na skupščino prinesla nasprotni predlog. Predlog paradržavnega sklada, SOD-a, je bil enostaven: lastniki naj v nadzorni svet imenujejo šest novincev. Torej v novem nadzornem svetu ne bi sedela veterana dr. Mejak in Uroš Slavinec, pač pa bi njuni mesti zasedla še dva novinca, dr. Mićo Mrkaić in Milan Podpečan. Predlog SOD-a je bil bliskovito izglasovan. Več kot 80 odstotkov prisotnih lastnikov se je strinjalo, naj nadzorno funkcijo v Petrolu prevzamejo novinci. No, paradržavnemu skladu tolikšne večine niti ni bilo težko doseči. Ker se je skupščine udeležilo dobrih 50 odstotkov kapitala, bi za izglasovanje predloga zadostovalo, če bi svoj lastniški vpliv združila SOD in KAD. Rezultat pa je pomenljiv. Zakaj?

Pred sestankom Petrolovih lastnikov je dr. Mejak kot predsednik starega nadzornega sveta pri paradržavnih skladih preverjal, ali se jim zdi formula, ko bi v nadzornem svetu Petrola sedela dva veterana, štirje novinci in trije predstavniki zaposlenih, korektna. Po naših podatkih so dr. Mejaku sogovorniki v KAD-u in SOD-u odgovorili, da se s predlogom strinjajo. Glede na to, da dr. Mejak, letnik 1927, ni kak avanturističen in ambiciozen mladec, pač pa gre za starosto slovenskih naftašev, ni imel nobenega razloga, da bi pristal na kandidaturo, če bi mu v paradržavnih skladih namignili, naj ne kandidira, ker ga ne bodo podprli.

Ni povsem jasno, kaj je botrovalo odločitvi SOD-a in KAD-a, da so v zadnjem trenutku, dobesedno 24 ur pred sestankom lastnikov Petrola, spremenili stališče in sklenili na skupščini nastopiti z nasprotnim predlogom. Domnevamo pa lahko, da je enostavna matematika pokazala, koliko vpliva si lahko zagotovijo, če v nadzorni svet postavijo štiri novince. Če bi veljalo, da so štirje od devetih članov novega nadzornega sveta gotovi zavezniki nove vladajoče koalicije, to še vedno ne bi zagotavljalo obvladovanja energetskega giganta. S tem, ko v nadzornem svetu sedi šest novincev in trije predstavniki zaposlenih, ima nova koalicija zagotovljen bolj ali manj popoln vpliv.

Zakonodaja sicer določa, da člani nadzornega sveta zastopajo interese vseh delničarjev - torej tudi interese tistih, ki imajo v lasti le eno delnico. Zato podjetja praviloma ne poročajo, čigave interese predstavlja določen član nadzornega sveta. Nekako pa vendarle lahko ugibamo, s katere strani je prišel kak predlog. To, da je Matjaža Gantarja, direktorja KG Group, v nadzorni svet Petrola predlagala KD Group, ki je precej pomembna lastnica Petrolovih delnic, je jasno. Za ostale novince pa velja, da sta jih v nadzorni svet postavila oba paradržavna sklada. Ob tem je znano, da je Milan Podpečan hkrati predsednik upravnega odbora SOD-a, dr. Mrkaić je član skupščine KAD-a, ostali trije novinci, Igor Irgolič, dr. Jože Zagožen in Viktor Baraga, pa v omrežju, ki ga je začela postavljati nova vladajoča koalicija, do zdaj še niso dobili vidnejše vloge. Dr. Zagožen - v Bajukovi vladi je bil gospodarski minister - je sicer tudi vodja odbora za gospodarstvo v strokovnem svetu SDS.

Je dejstvo, da sta si paradržavna sklada, ki imata sicer v lasti dobro četrtino Petrolovih delnic, prek nadzornega sveta zagotovila prevladujoč vpliv, sporno? Mali delničarji pri postavljanju nadzornikov niso imeli kakšne posebne besede. Vendar gre za splošen problem malih delničarjev: če niso organizirani, so mali delničarji na sestankih lastnikov kot izgubljene ovce - in te strižejo tudi pozimi. Pravni problem bi se lahko pojavil, če bi se izkazalo, da sta dva velika lastnika na skupščini delovala koordinirano. Če namreč lastniki, katerih skupni delež doseže četrtino lastniškega deleža, delujejo koordinirano, morajo objaviti prevzemno ponudbo. To določilo zakona o prevzemih namreč ščiti male delničarje. Vendar je slovenska zakonodaja opremljena z izjemo: če bi se izkazalo, da koordinirano nastopata KAD in SOD, sta paradržavna sklada dolžna prevzemno ponudbo objaviti šele v primeru, da njun skupni delež dosega 40 odstotkov. V našem primeru pa skupni delež KAD-a in SOD-a dosega 27 odstotkov. Zakon o prevzemih je nastal v času, ko je vladajočo koalicijo vodila LDS, zato sedanja opozicija novi vladajoči koaliciji nikakor ne bo mogla očitati, da ob pomoči paradržavnih skladov protizakonito izigrava male delničarje in s koordiniranimi akcijami prevzema nadzor nad zasebno gospodarsko družbo.

Če pravnih ugovorov ni, lahko akcijo SOD-a in KAD-a, ki sta si z dobro četrtino lastniškega deleža zagotovila upravljavski nadzor nad Petrolom, merimo le z estetskim vatlom: akcija morda ni bila lepa, hkrati pa so se pri boju za oblast v slovenskih gospodarskih družbah dogajale že dosti grše reči. Tako kot si omrežje vpliva v gospodarstvu postavlja sedanja vladajoča koalicija, si ga je prej deset let postavljala prejšnja koalicija. Nova vladajoča koalicija je na dobri poti, da si splete podobno gosto omrežje vpliva, kakršnega je imela prejšnja koalicija. Hkrati pa je nova koalicija s poslom šele začela, zato omrežje nove politično-gospodarske elite še zdaleč ni tako razvejano, kot je bilo omrežje prejšnje politično-gospodarske elite.

Dejstvo, da nova vladajoča koalicija prevzema nadzor nad tistim delom ekonomije, ki je domnevno v zasebni lasti, ni pretirano šokantno - podobne reči so se dogajale tudi v preteklosti. Bolj zanimiva je ideologija, ki ob tem prihaja na dan. Ob tem, ko je država prevzela nadzor nad Petrolom, je STA povzela mnenje državne sekretarke Adrijane Kosem Starina, češ da je odločitev, kakršna je bila sprejeta na skupščini Petrola, "optimalna za kakovosten umik države iz gospodarstva". Domislica, da optimalne razmere za kakovosten umik države iz gospodarstva izbruhnejo tedaj, ko država prevzame nadzor nad gospodarsko družbo, ki je menda v zasebni lasti, je bolj univerzalna, kot se zdi na prvi pogled. Tudi minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je med predstavitvijo (kasneje "zamrznjenega") zakona o nacionalni RTV sporočil, da nova zakonodaja omogoča umik države iz RTVS - hkrati pa nova zakonodaja predvideva, da bi parlament postavil 21 od 29 članov programskega sveta RTV. Za primerjavo: še veljavna zakonodaja govori o tem, da parlament od 25 članov postavi le pet članov sveta RTV. Pet članov torej imenuje politika, ostale člane pa postavijo organizacije civilne družbe.

Podoben ideološki obrazec smo, konec koncev, lahko srečali tudi med diskusijo o spremembi zakonodaje o javni upravi, med katero je vladajoča koalicija uzakonila možnost hitre zamenjave visokih državnih uradnikov. Povzemimo ideologijo, ki smo jo srečali med diskusijo o javni upravi: šele če bo imela vlada možnost, da visoke državne uradnike odstavi v vsakem trenutku, bo to omogočilo depolitizacijo uprave.

Visarjonovič je v Vprašanjih leninizma to ideologijo povzel v najbolj strnjeni in elegantni obliki: šele krepitev vloge države omogoča začetek njenega odmiranja. (sledi dolg, glasen in spontan aplavz)