Reakcionarni zakon

20. marca smo v Nedelu prebrali, da je finančni minister Andrej Bajuk novinarju nacionalne televizije Boštjanu Lajovcu siknil, da bodo vsi uredniki na RTV Slovenija zamenjani v roku dveh tednov. V javnosti je izjava sicer odmevala, nihče pa si ni predstavljal, da je imel drugi človek vladajoče koalicije Bajuk za svoje grožnje tudi trdno, lahko bi rekli zakonsko podlago: predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je le nekaj dni po objavi Bajukove grožnje ministrstvo za kulturo objavilo na svojih spletnih straneh. Osnovno sporočilo: ukinitev sedanjega Sveta RTVS, postavitev novega organa z imenom Programski svet in prenos praktično vseh pooblastil na generalnega direktorja, ki bi ga imenoval novi svet. Novi programski svet je tudi najpomembnejša novost Zakona. V sedanji 25-članski Svet RTVS parlament imenuje le pet članov, ostali pa predstavljajo civilno družbo, zaposlene na RTVS in manjšini, novi zakon pa predvideva ustanovitev 29-članskega programskega Sveta, v katerem bi poslanci odločali kar o 21 članih, kar seveda pomeni, da bi stranke na oblasti dobile bistveno večji vpliv na vodenje, urednikovanje in kadrovanje na nacionalki, čeprav naj bi bilo 16 članov tega telesa pravzaprav članov civilne družbe. Predlagali naj bi jih (tako ustvarjalci zakona) gledalci, poslušalci, univerze, društva in civilna družba ... Ob vseh teh novostih so ponudili tudi nekakšno ukinitev naročnine, s katero naj bi predlagatelji zakona pridobili na svojo stran gledalce.

RTV-naročnina seveda ne bo ukinjena, le zaračunavali jo bodo drugače. Glede na lastništvo radijskega ali TV-aparata, ne pa kot doslej glede na odjemalca električne energije.

Ko je strokovna javnost predlog malce bolje proučila, so ugotovili, da zakon prinaša še nekaj drugih novosti; vlada bi recimo uvedla poseben atraktiven (tretji) TV-program za neposredne prenose sej državnega zbora in vseh njegovih teles (financiran bi bil z reklamami TV-shopa), dovolila bi politično propagando, ki je sedaj relativno omejena - po drugi strani pa po novem zakon RTV povsem centralizira, saj ne predvideva koprskega in mariborskega RTV-centra. Kljub mnogim novostim pa se vseeno zdi, da je eden glavnih motivov dokumenta, ki bi vzpostavil nekakšno novo RTV, menjava na čelu Sveta RTV. Piscem zakona gre očitno najbolj na živce Janez Kocijančič, predsednik Sveta RTVS, ki mu mandat poteče "šele" naslednje leto. Kocijančiča v uvodu predloga zakona hudo kritizirajo in ga v glavnem naslavljajo kot hudega totalitarista, da pa ni slučajno tolikokrat omenjan, da je torej Zakon pisan tudi na njegovo kožo, dokazujejo odgovori enega izmed piscev zakona visokega politika v vladajoči SDS Branka Grimsa: "Sedanji Svet RTV Slovenija se je v praksi pokazal kot skrajno spolitiziran organ, ki je na svoje čelo celo izvolil nekdanjega predsednika (bivše totalitarne) politične organizacije. Tak svet je volil vse ključne ljudi RTV-programov in generalnega direktorja. Dodaten poseg politike je potem pomenilo še soglasje državnega zbora k odločitvi sveta. Novi zakon gre povsem v nasprotni smeri in vpliv političnih strank zmanjšuje že s tem, da soglasja državnega zbora in s tem soglasja aktualne politike k izvolitvi generalnega direktorja po novem zakonu sploh ne bo več." Po Grimsovem mnenju je Kocijančič kot totalitarni politik posredno tudi kriv za nevzdržno stanje na nacionalki. "Svet RTV Slovenija, še zlasti pa njegov predsednik, sta v minulih letih s svojim ravnanjem večkrat povzročala upravičen upor novinarjev, saj je šlo za posege v program, ki so jih ti novinarji in nekatera javna glasila ocenila kot poskuse cenzure," očitajo avtorji zakona Kocijančiču. In kaj pravi obtoženi? "V obrazložitvi zakona je tudi vrsta ocen in pripomb na račun dosedanjega predsednika Sveta RTVS oziroma na moj račun. Trditve so v glavnem neresnične ali pa zavajajoče. Upam, da bom imel priložnost, da nanje javno odgovorim, saj kaže, da je eden od smislov zakona tudi v tem, da se zamenja Svet RTVS, predvsem zato, ker je izvolil napačnega predsednika. Predsednik bo sicer z veseljem odšel, ne bo pa utihnil!" pravi Kocijančič, ki trdi, da ni nikoli sugeriral novinarjem niti ene teme, kaj šele, da bi koga cenzuriral. Vendar so mnenja različna in Grims je tako rekoč veteran v kritiziranju Janeza Kocijančiča in ravno zato je v novem zakonu, ki naj bi mu ga pomagala pripraviti sicer neodvisna televizijska novinarka Rosvita Pesek (na ministrstvu imen vseh avtorjev zakona nočejo izdati), določil ostre kriterije za članstvo v Programskem svetu RTVS, med drugim, da vanj ne bo mogel biti izvoljen nihče, ki je bil v zadnjih desetih letih član vodstva kake politične stranke. "Če bi taki pogoji veljali že v minulem obdobju, g. Kocijančič ne bi mogel biti ne v prvo in niti v drugo v svet niti izvoljen, kaj šele postati predsednik sveta, saj je znano dejstvo, da je bil izvoljen v Svet RTVS praktično hkrati s tem, ko je izstopil iz vodstva politične stranke," pravi sokreator dokumenta. In res, z vodilnih mest v programskem svetu RTVS so skušali izločiti vse, ki so blizu politiki: člane vodstev političnih strank, Evropskega parlamenta, člane Evropske komisije in druge funkcionarje Evropske komisije, pa tudi zaposlene v institucijah Evropske unije, poslance, državne svetnike, ministre, državne sekretarje in druge državne funkcionarje in zaposlene na vodilnih mestih v državni upravi. V novem svetu torej ne bo prostora za nikogar, niti za Janeza Potočnika, in kar je morda paradoksalno, niti za Branka Grimsa. Toda ali si ni soavtor predloga tako ali tako izboril pomembnejše pozicije? Že dlje časa se ravno Grims omenja kot glavni kandidat za novega generalnega direktorja RTVS. Ta je (po novem zakonu) lahko visok strankarski funkcionar! In kakšne naloge bo imel, če bo obveljal novi zakon, ta strokovno strankarski človek? Imenoval bo direktorja radia in televizije ter odgovorne urednike. Urednikov posameznih oddaj pa ne bodo več imenovali njim nadrejeni odgovorni uredniki, temveč bo ta naloga pripadla direktorju radia oziroma televizije. Odgovorni uredniki bi, če je prav razumeti zakon, pravzaprav postali nepotrebni.

Javna kritika

Član Sveta RTVS in profesor na Fakulteti za družbene vede Vlado Miheljak je eden od tistih, ki Grimsov zakon najbolj kritizirajo. Po njegovem mnenju je očitno, da gre za koncentriranje moči v enem samem človeku: "Menim, da je ta zakon velika past, morda celo namerna, ker so vso moč prav nespodobno koncentrirali v eni osebi, v generalnem direktorju. Tudi če ti osebi odvzamejo kompetence in zadevo vrnejo na današnje stanje, torej na programski svet, pa problem ni rešen. Doslej je imela oblast v Svetu RTVS tri predstavnike. V teoriji jih je sicer imela pet, ker je pet članov Sveta RTVS potrdil državni zbor, vendar je lahko računala na tri glasove (dva sta bila opozicijska), vse ostalo je bila tombola. Tako LDS, ki je imela oblast 12 let, nikoli ni vedela, ali ima 13 potrebnih glasov. Mene v teh letih nihče niti enkrat poklical in mi naročil, kako naj glasujem, ker vedo, kaj bi v tem primeru naredil. Samo televizijci so me prepričevali o tem ali onem. Po novem pa bi imela oblast v programskem svetu absolutno večino, potrdila bi 21 od 29 članov." Ker jih izbira državni zbor, je zadeva še bolj problematična. Miheljaku se zdi sporno tudi to, da bi odslej verske skupnosti dobile namesto enega sedeža dva. Ker je en sedež rezerviran za RKC in eden za druge verske skupnosti, je po Miheljakovem mnenju možen tudi manever, da dobimo posredno status državne cerkve.

Jože Vogrinc pa misli, da so ideje, ki jih predstavlja nov zakon, celo reakcionarne. "Ta ideja na vsak način predstavlja korak nazaj in je škodljiva. V postranzicijskih državah sicer obstaja splošna, vendar slaba tendenca, da bi se mediji do konca komercializirali. Po drugi strani pa tega, kar je bilo predstavljeno, ne poznajo nikjer. To je reakcionarno. Izziv za javni medij bi bil, kako zagotoviti nadzor civilne družbe. Obstoječi sistem namreč ni zadovoljiv. Člani Sveta RTVS so predstavniki različnih interesov, po ovinkih pa se kaže v Svetu moč političnega razreda, zlasti strank. In ta moč bi bila po novem še bolj direktna." Tudi Rajko Gerič, šef novinarskega sindikata na RTVS, je do predloga zakona zelo kritičen. "Ključni problem tega zakona je, da gre za velik poseg v novinarsko avtonomijo, saj zakon omejuje pristojnosti odgovornega urednika. Tega bi po novem imenoval generalni direktor, ne pa programski svet, kar je slabo. Nesprejemljivo je, da bi odgovornemu uredniku vzeli pristojnosti, da imenuje nižje urednike. Saj to je isto, kot če bi NZS izbrala selektorja nogometne reprezentance, kdo bo igral, pa ne bi smel določiti. S tem zakonom bi postal odgovorni urednik lutka." Glede programskega sveta, ki druge kritike Zakona pravzaprav najbolj moti, je Gerič bolj previden: "Politika si bo tako ali tako vedno postavila svoje ljudi," ocenjuje in ne misli napovedati stavke, ker bi bil odziv javnosti na njo lahko negativen. "Javnosti ne briga, kdo bo odgovorni urednik, oni hočejo program. Če pa se bodo odločili ta zakon izvesti v najbolj surovi obliki - kar pomeni, da bi na vodilna mesta imenovali politkomisarje -, potem bomo reagirali. Primeri, ko odgovorni uredniki niso imeli zaupanja novinarjev, so že bili in doslej smo še vedno znali dokazati, da se nas ne da voditi kot ovčke." Največji kritik novega Zakona pa je seveda ravno Janez Kocijančič, predsednik Sveta RTVS, ki z novim zakonom ne bi več obstajal. Kocijančiča moti, da se je predlog novega zakona o javni televiziji sprejel tajno. Po njegovem gre za radikalne spremembe, ki jih deli na spremembe pri upravljanju zavoda, pri vodenju zavoda in pri financiranju zavoda. "Pri upravljanju se predvideva uvedba dveh novih organov - programskega in nadzornega sveta z bistveno spremenjenimi pristojnostmi. Večino članov obeh organov imenuje državni zbor oz. vlada. To seveda pomeni, da bo o sestavi teh organov odločala vsakokratna koalicija. Preprosto povedano - gre za podržavljanje javnega radia in televizije. Ob tem ni bila niti analizirana niti ovrednotena dosedanja izkušnja, po kateri so bili v Svetu RTVS prevladujoči predstavniki organizacij civilne družbe." Pri vodenju je rešitev po mnenju predsednika sveta konceptualno bližje komisarski upravi kot sodobnim gledanjem na vodenje javnih medijev. "Podržavlja se tudi financiranje RTVS, saj je v zakonu zneskovno določen prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti, kar je v nasprotju z dosedanjimi predlogi. Ker se med drugim v primerjavi z dosedanjim prispevkom za RTVS novi prispevek zmanjšuje za več kot četrtino, bodo rezultat ali ogromne izgube zavoda, ki je sicer lani izplaval iz rdečih številk, ali pa krčenje programov in veliko odpuščanje zaposlenih," razmišlja Kocijančič.

Umik zakona

Zaradi spornosti zakona in poskusov, da bi ga sprejeli po hitrem postopku se je dvignil sindikat novinarjev na nacionalki, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije in celo Evropska federacija novinarjev. Protestirali so praktično vsi slovenski mediji in zdi se, da je pritisk novinarjev in javnosti prinesel začasen umik zakona. V četrtek so na vladi zamenjali šefa policije in predlagali Barbaro Brezigar za generalno državno tožilko, novega zakona o RTV pa niso uvrstili na sejo. Razlog? Minister se je v sredo pozno popoldne odločil, da predloga še ne bo posredoval vladi. Menda bo prisluhnil novinarjem. Recimo evropskim, ki pravijo, da je predlog zakona korak nazaj za novinarsko svobodo, da je nevaren in nesprejemljiv za državo, ki je pred enim letom stopila v EU. Ali našemu novinarskemu društvu, ki je v protestu zapisalo tudi tole: "Pristojni minister napoveduje sprejetje zakona po nujnem postopku, ki je sicer namenjen zakonom, katerih sprejem je nujen zaradi interesov varnosti, obrambe države, odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države." Društvo je vlado zaprosilo, da naj tako pomembnega zakona ne pošlje v parlament, dokler ne pridobi najširšega soglasja strokovne in širše javnosti.

Morda pa je minister prisluhnil stroki v vrhu nacionalke. Tam so pripravili popravke in pripombe k predlaganemu zakonu. Popravili so kar 22 od skupaj 50 členov. Tudi oni so ogorčeni, ker jih med pripravo zakona niso upoštevali. Vodstvo RTVS nasprotuje imenovanju večine članov programskega sveta, kot si ga je zamislila vlada, nasprotuje tudi temu, da bi statut in letni finančni načrt sprejemal nadzorni svet. Po njihovem generalni direktor ne bi smel imenovati odgovornih urednikov, to naj bo naloga direktorja radia in televizije. Moti jih nov način pobiranja naročnin, zahtevajo, da morata biti v zakonu opredeljena koprski in mariborski RTV-center. Edini pa so opazili, da želi novi zakon teletekst RTVS uporabiti za tržne dejavnosti, kar se jim zdi nedopustno, kot se jim zdita nedopustni politična in verska propaganda. To namreč prepoveduje tako zakon o medijih kot tudi evropska zakonodaja.