16. 9. 2005 | Mladina 37 | Politika
Najboljši sosedi
Hrvaška ima, kar zadeva arbitražo o meji, izdelano natančno strategijo, slovenska vlada pa se je lotila reševanja tega vprašanja na mednarodno in diplomatsko neprimeren način
© Denis Sarkić
"Predlagamo najelegantnejšo rešitev, da državi vprašanje meje rešita z arbitražo, kot so to naredile ZDA in Kanada. Zakaj bi se kdo bal arbitraže, to je povsem zakonit in legalen način reševanja meddržavnih sporov," so besede, ki jih je hrvaški premier izrekel 24. novembra lani. Dan po tem, ko so članice nove vladne koalicije v Ljubljani podpisale koalicijsko pogodbo, v kateri je na zunanjepolitičnem področju med drugim zapisan tudi nov začetek v odnosih s Hrvaško. Ta "novi začetek" naj bi pomenil premik nazaj, vse do 25. junija 1991. Odnose naj bi namreč začeli urejati na podlagi stanja na dan osamosvojitve obeh držav. To za slovensko vladno koalicijo pomeni, da se zaselki na levem bregu Dragonje do dokončnega sporazuma o meji med državama štejejo za slovenske. Enako velja za Piranski zaliv, ki mora po mnenju vladne koalicije do sporazuma ostati v celoti v slovenskem upravljanju. Hkrati je koalicijska pogodba napovedala, da bo nova slovenska vlada predlagala hrvaški ukrepe in rešitve, ki naj bi presegli aktualne nesporazume.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?