Predsednikova etika za novo tisočletje
Osebna metamorfoza in domnevne metastaze
Problem je v zaporedju. Dr. Janez Drnovšek je dobro desetletje veljal za politika, ki suvereno uporablja makroekonomsko argumentacijo. Če se mu je dozdevalo, da bi neka argumentacija smrdela po ideologiji, se je temi skušal izogniti. To sicer ne pomeni, da je bil zato v resnici neideološki. A recimo, da mu je uspevalo graditi vtis politika, ki ga zanimajo pragmatične rešitve, ne pa ideologija. Dr. Drnovšek je več kot desetletje veljal za političnega realista. Politika je umetnost možnega, je vejalo v času, ko je vodil vlado. Za etične razmisleke ni bilo ravno veliko prostora. Kot pragmatik je bil politik, ki je znal sklepati kompromise. Ti kompromisi so bili občasno gnili, a so omogočali obstoj koalicij. Seveda je paradoks, če je gniloba vezno tkivo političnega prostora. A tako pač je.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
