Lukoil gre naprej

Predsednik in ustanovitelj naftno-plinske družbe Lukoil Vagit Alekperov je že večkrat izjavil: "Mi bomo šli po Evropi z vzhoda na vzhod." Potem ko se je Lukoil z mrežo bencinskih črpalk trdno zasidral na madžarskem trgu, v Latviji, Litvi, na Poljskem itd. ter podpisal vrsto memorandumov o sodelovanju s Srbijo, Makedonijo, v Bolgariji pa je bil 55-letni Alekperov celo nagrajen za zasluge v okrepitvi meddržavnih odnosov, je na vrsto prišla tudi Slovenija.

Prejšnji teden se je na pobudo Lukoila Alekperov ločeno sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo in ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom. Eden najbogatejših prebivalcev Rusije in sveta sploh Vagit Alekperov je izrazil zanimanje za strateško sodelovanje Lukoila s Slovenijo, predvsem z državno družbo Nafta Lendava ter Luko Koper in Petrolom. Kar se ujema z javno izrečenimi cilji Lukoila, ki namerava z nakupom rafinerij (v lasti jih ima že v Ukrajini, Bolgariji in Romuniji) povečati obseg predelave nafte zunaj ruskih meja na 15-16 milijonov ton letno, s prevzemom evropskih bencinskih črpalk pa se čim bolj približati kupcu in tako zmanjšati tveganje na občutljivem naftnem trgu.

Z drugimi besedami, ruski velikan se ambiciozno ozira naokrog, ker si želi zajamčiti prihodnost s prevzemom marž, ki se ustvarjajo s prodajo na drobno. Enake težnje ima rusko državno podjetje Gazprom, ki si želi lastništva evropskih plinovodov in je odločnost pokazalo na primeru novoletnega zaprtja plinskih pip na meji z Ukrajino.

Glede interesa Lukoila za vlaganje v Nafto Lendava je minister Vizjak dejal, da bi nakup lendavskega podjetja - prodali bi celotno skupino - omogočil uresničitev vzajemnih interesov, nadaljnji razvoj družbe, nova delovna mesta in perspektivne razvojne programe. Razvoj Nafte Lendava, ki je tudi v vladnem programu privatizacije, si zamišljajo v okviru nakupa te družbe s strani morebitnega partnerja, je povedal Vizjak in dodal, da bo postopek izpeljan v skladu z zakonodajo, na transparenten način. "Pobudo Lukoila vidim kot eno od možnih v tej privatizaciji," je dejal minister.

Lukoil mika tudi že izoblikovana infrastruktura ob slovenski obali, kjer vidi možnost za razvoj lastnega logističnega centra za ta del Evrope. "Slovenijo še posebej zanima sodelovanje oziroma jamstvo pri dobavi ključnih energentov, ki jih Slovenija v celoti uvaža," je po sestanku dejal Vizjak, "menim, da je s to družbo mogoče najti konkretne rešitve." Glede morebitne prodaje deležev Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) v Petrolu je Andrej Vizjak izjavil, da je gospodarski kolegij vlade obravnaval koncepte naložbene politike obeh družb, da pa so strateški okvirji za zdaj še v fazi osnutka ter jih vlada še ni obravnavala in sprejela, zato o njih ne more konkretno govoriti.

Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kako varno je poslovati z Lukoilom, ki je zdaj vodilna ruska naftna družba, še pred kratkim pa je bila v marsičem zaostala tekmica nesrečnega Jukosa, katerega vodja je bil danes zaprti Mihail Hodorkovski. Lukoil, ki ima raziskovalne in proizvodne projekte še v Azerbajdžanu, Kazahstanu, Egiptu, Severni Afriki in Kolumbiji, je glede na dokazane naftne rezerve drugo največje naftno zasebno podjetje na svetu. Pod okriljem ima okrog 1,3 odstotka svetovnih naftnih rezerv in 2,1 odstotka svetovne naftne proizvodnje. Z nič manj navdušujočimi številkami se je lahko pohvalil tudi Jukos, pa je bliskovito končal v bankrotu in bil nato nič manj hitro podržavljen.

Na prvi pogled se zdi, da je poglavitno jamstvo Lukoila njegov predsednik - Lukoil in Alekperov sta sopomenki: po besedah očividcev marsikatere stranke so se sklepale pogodbe le pod pogojem, da Alekperov ostane na čelu naftno-plinskega velikana. Ruska federacija je zadnjih 7,6 % delnic prodala ameriškemu ConocoPhillipsu pred dvema letoma. Toda Alekperov ne glede na uradni umik države iz lastniške strukture družbe vztrajno ponavlja, da interesi Lukoila in države niso ločeni: "Ni mogoče ločevati interesov družbe od interesov države, na ozemlju katere deluje. To, kar je dobro za Rusijo, je dobro tudi za našo družbo." Temu dosledno sledi tudi v praksi. Ko je Putin pred dvema letoma vpoklical Alekperova ter potožil, češ da cene bencina v Rusiji nekam pretirano rastejo, je Lukoil še istega dne znižal maloprodajne cene za 5 %. In obratno. Septembra 2003, ko se je Alekperov mudil v ZDA, je Vladimir Putin skupaj z njim obiskal eno od več kot dveh tisoč Lukoilovih bencinskih črpalk, ki počasi namesto logotipa družbe Getty dobivajo belo-rdeče barve znaka LUK. Putin je na newyorški "ruski" črpalki obiskal bife ter celo poskusil krofek, za katerega je dejal, da mu je zelo všeč.

"Tihi oligarh", kakor imenujejo Alekperova ruski mediji, deluje, kot da ne bi želel biti opazen. V nasprotju z drugimi novodobnimi bogataši ne izstopa z nakupi nogometnih klubov ali dragih umetnin. Na pisalni mizi ima portret Putina, poleg tega se je javno odrekel političnim ambicijam. Po mami Rus, po očetu Azerbajdžanec je Alekperov v času sojenja Mihailu Hodorkovskemu, ki je podpiral opozicijo in naglas razglabljal o lastni politični karieri ter begu tajkunov Vladimirja Gusinskega in Borisa Berezovskega, prejel državno odlikovanje za zasluge za domovino.

Nekdanji namestnik sovjetskega ministra za nafto in plin Vagit Alekperov je ustanovil vertikalno integrirano podjetje, ki ga danes vodi, tik pred razpadom Sovjetske zveze, to je v času, ko je opravljal dolžnost ministra. Prevzel je tisto, kar je upravljal kot uradnik, in ostaja t. i. človek sistema: po socialističnem in Jelcinovem, sedaj pač Putinovega sistema. "Moja družba bo prva, ki bo spremenila predstavo," je nekoč dejal, "češ da so ruska podjetja drugorazredna." Kaj to pomeni za Slovenijo, bomo kmalu videli, saj minister Vizjak pričakuje, da bodo že v letošnjem letu našli rešitev za sodelovanje in podpisali tudi kakšno pogodbo.