Ženitna ponudba za Telekom

Privatizacija Telekoma, kot si jo je zamislila vlada, naj bi bila še posebej prijazna do ljudstva, saj naj bi sleherni državljan lahko kupil šopek delnic vodilnega slovenskega telekomunikacijskega podjetja, ki ga bodo privatizirali skupaj z njegovimi hčerinskimi podjetji, med katerimi še posebej izstopata Siol in Mobitel. V državni lasti je trenutno 62,53 odstotka delnic Telekoma, KAD in SOD pa imata v lasti še 11,61 odstotka delnic. Skupaj to znese skoraj tri četrtine Telekoma (74,14 %), po privatizaciji naj bi v državni lasti ostalo še 25 odstotkov + 1 delnica. Druga četrtina delnic je po podatkih Telekoma Slovenije v lasti finančnih podjetij in malih delničarjev. Naše vodilno telekomunikacijsko podjetje naj bi bilo glede na to, da so na sivem trgu delnice po okoli 58.000 tolarjev, vredno 378.999.724.000 tolarjev oziroma 1.579.165.516 evrov.

Ljudski model

Privatizacijski scenarij bo potekal tako, da bodo v prvem koraku najprej uvrstili delnice Telekoma na Ljubljansko borzo, nato pa bodo državljankam in državljanom Slovenije ponudili v odkup najmanj petodstotni delež Telekoma. Na ministrstvu za gospodarstvo so nam zatrdili, da so res mišljeni zgolj državljani Slovenije, torej fizične osebe. Tako delnic ne bodo mogle kupovati kakšne slovenske finančnoinvesticijske družbe. Toda do največ delnic Telekoma bodo verjetno spet prišli najbolj premožni in tisti, ki bodo dobili ugodna finančna posojila. Lahko se bo pripetilo, če malce karikiramo, da bo veliko delnic kupil državljan Matjaž Gantar in z njim povezane osebe, ki jim bo finance za nakup Telekomovih delnic posodila njegova KD. Ali pa jih bo posredno v imenu finančne družbe Zvon Ena Holding recimo kupoval župnik Franci iz Klanca pod Žalostno goro. O tem, kakšen bo sejem Telekomovih delnic, bo dokončno odločila privatizacijska komisija. Na ministrstvu za gospodarstvo sicer pravijo, da bodo pri tem morali imeti državljani enake možnosti oziroma bodo upravičeni do enakega števila delnic.

Po prvem krogu prodaje delnic državljanom naj bi v igro stopil nov Telekomov strateški partner, ki bo poskrbel zato, da se bo Telekom še naprej uspešno razvijal, po možnosti tudi v večji meri prek meja Slovenije. Najprej bi strateškemu partnerju ponudili 25 odstotkov delnic, nato pa bo moral slednji narediti prevzemno ponudbo in vsaj po isti ceni kupiti vse delnice, ki so jih predhodno prodali "državljanom" ali pa so bile že prej v lasti malih delničarjev in finančnih hiš. Tuji kupec Telekoma si bo tako lahko teoretično že v prvem krogu pridobil večinski delež Telekoma. Drug sveženj delnic, 14 odstotkov, naj bi mu država odprodala čez tri leta po isti ceni. Preostale delnice pa naj bile na voljo spet državljanom, vendar le tistim, ki so bili tako pridni, da tri leta niso prodali svojih delnic Telekoma.

Prevzem Telekoma po posebnem scenariju, ki so si ga zamislili na ministrstvu za gospodarstvo, pa ni edini pogoj, ki ga bo moral izpolnjevati bodoči Telekomov strateški partner. Glavni pogoj je, da ne bo smel biti v večinski državni lasti in ne bo smel biti v lasti drugega telekomunikacijskega podjetja. Hkrati pa bo moral izpolnjevati številne zaveze. Sicer bodo sledile denarne in nedenarne kazni.

Zaveze in kazni

Če bo neko primerno telekomunikacijsko podjetje res kupilo Telekom Slovenije, bo po predvidenemu scenariju moralo izpolnjevati dane zaveze. Prav zato naj bi mu prodali delnice v dveh svežnjih v razmiku treh let, da se bo videlo, ali se drži zavez ali ne. Med zamišljenimi zavezami so recimo: "Ohranitev poslovnih funkcij skupine Telekom Slovenija v Sloveniji; ohranitev razvoja omrežja in storitev znotraj skupine Telekom Slovenija v obsegu za to potrošenih sredstev in zaposlenih ljudi, ki je vsaj enak sedanjemu, ohranitev deleža slovenskih dobaviteljev opreme in storitev in uvajanje slovenskih dobaviteljev tudi v druge družbe kupca državnega deleža, ohranitev sodelovanja s slovenskimi raziskovalnimi institucijami v vsaj v sedanjem obsegu, širjenje poslovanja prek slovenskih meja, ki se izkaže s strani družbe Telekom Slovenije v prevzemih oziroma drugačnih strateških povezavah ali pa v rentabilnih investicijah izven meja Slovenije, ki v obdobju zavez povečujejo letno za vsaj deset odstotkov; zagotavljanje razvoja omrežja in storitev tako, da bodo fiksni širokopasovni priključki omogočeni vsem prebivalstvu najkasneje tri leta po odkupu državnega deleža ter da ponudba storitev sledi trendom v telekomunikacijsko razvitim državam, slovenskemu uporabniku morajo biti ponujene enakovredne storitve kot uporabnikom v razvitih državah EU ..." Če zaveze s strani strateškega investitorja dokazljivo ne bodo izpolnjene, RS lahko uveljavlja denarne in nedenarne pogodbene kazni. Kakšne bodo te kazni, se še ne ve, določila pa naj bi jih privatizacijska komisija.

Pri vseh teh zavezah in pogojih se poraja dvom, kdo bo sploh pripravljen kupiti večinski delež Telekoma. Ideja o privatizaciji Telekoma ni nova. Z njo se je ukvarjala tudi prejšnja vlada in deloma je bilo v ta namen ustanovljeno tudi ministrstvo za informacijsko družbo, ki ga je vodil sedanji poslanec LDS Pavel Gantar. Toda privatizacija je bila v njegovih časih skorajda nemogoča zaradi precej slabih razmer na globalnih trgih kot tudi na slovenskem prizorišču. Padec delnic telekomunikacijskih podjetij v začetku tisočletja je posledično povzročil tudi padec ali pa vsaj stagniranje vrednosti slovenskega Telekoma in njegovih hčerinskih podjetij. "Do krize, ki je nastala v letih 2000 in 2001, so bila telekomunikacijska podjetja vroče blago in vsi so samo kopičili svoje naložbe v njih. Po tej krizi so spremenili strategijo. Povečevali so le tiste naložbe, v katerih so lahko prišli do večinskega deleža in do prevladujočega položaja v podjetju, kot je bilo to v primeru hrvaškega Telekoma. Tam, kjer niso mogli priti do večinskega deleža, pa so naložbe prodali, saj za njih niso bile več atraktivne, " pravi Gantar.

Podoben scenarij o prodaji dela Telekoma malim delničarjem so imeli tudi na njegovem ministrstvu. "Vlada išče strateškega partnerja, ne pa finančnega. Telekoma ni treba prodajati, ker je nerazvit, temveč zato, ker je majhen in se mora povezati v neki večji sistem. Od tu naprej nastane velika konfuzija. Ideja o prodaji malim delničarjem je bila sicer že prej v zraku. Zgodila pa naj bi se šele potem, ko bi se naredila strateška povezava." Gantar je sicer ob predstavitvi privatizacijskega scenarija opozarjal na številne nejasnosti, ki bi lahko presegale celo zakonske okvire: "Prodaja 38 odstotkov delnic je neoptimalna in nejasna. Težko boste našli koga, ki bo to kupil. Če se bo že našel, bo treba delnice prodati poceni. Potem se dogajajo še druge nejasnosti. Najprej bodo prodali 5 odstotkov malim delničarjem. Nato bodo prodali četrtino in od strateškega partnerja bodo zahtevali, da po isti ceni pokupi vse delnice na trgu vrednostih papirjev, ki so na voljo. Torej lahko strateški partner pride tudi čez 50 %, ne da bi plačal kakršnokoli prevzemno premijo."

Po drugi strani pa je privatizacija Telekoma oziroma primeren strateški partner skoraj nuja. Ne nazadnje se slovenski telekomunikacijski trg precej širi, ponudnikov ip telefonije in internetnih storitev je vse več. Nekateri si celo gradijo svoja lastna optična omrežja. Telekom in njegove hčerke pa bodo z leti počasi izgubljali naročnike, če se ne bodo širili na druga tržišča. Njegova edina res omembe vredna tuja naložba je nakup drugega največjega makedonskega internetnega ponudnika On.net. Mobitelove naložbe na Kosovu in Gibraltarju pa visijo v zraku. Če bi ostala Telekomova podjetja zaprta znotraj Slovenije, bi ob konkurenci počasi zgubljala svoj moč in vrednost.

Primerni partnerji

Med možnimi kandidati za velikega partnerja se omenjata španska Telefonica in nemški Deutsche Telekom (DT), ki sodita poleg francoskega telekoma v trojico najpomembnejših evropskih telekomunikacijskih podjetij. Glede na primernost torej, da operaterji niso pretežno v državni lasti ali podružnica velikih telekomov, bi bili po podatkih gospodarskega ministrstva strateški partnerji lahko še francoski France Telecom, irski Eircom, nizozemski KPN, Portugal Telecom, danski TDC, Telecom Italia, Telekom Austria, finsko švedska TeliaSonera, poljski TPSA, britanski Cable and Wireless ...

V veliko omenjenih zasebnih telekomov ima država še vedno pomemben delež, nekje med od 20 do 40 odstotkov, ostali deleži pa so razpršeni med manjšimi delničarji in finančnimi vlagatelji. Slovenski Telekom pa bi vsaj po predvidenem scenariju prešel v večini v tujo last. Vprašanje pa je, če si nemški DT in španska Telefonica sploh želita priti v Slovenijo. DT ima v lasti kar nekaj telekomov severo- in jugovzhodno od Slovenije. V njegovi lasti so slovaški, hrvaški in madžarski telekom. Madžarski Magyar Telekom pa je eden glavnih igralcev nemškega telekoma za prevzeme v naši regiji. Magyar Telekom je tako ob botrovanju DT prevzel nekdanjega črnogorskega in makedonskega državnega operaterja. Toda tako Magyar Telekom kot DT sta na novih trgih bolj kot za blaginjo poskrbela za srd in jezo svojih uporabnikov. Magyar Telekom bojda nekaj let ni razvijal širokopasovnega interneta v Makedoniji, ker je ocenil, da se mu še ne izplača. Prav tako naj bi tudi najmanjše malenkosti uvažal iz Madžarske, tako da makedonski dobavitelji niso imeli veliko od njih. DT pa je ob prihodu na Hrvaško odpustil lepo število uslužbencev, poskrbel je za višje cen medmrežnih povezav pri mobilni telefoniji, tako da so narasle cene storitev, ki so še sedaj precej višje od slovenskih. Prav tako je bil širokopasovni dostop do interneta vsaj v začetku nesramno draga zadeva.

Toda scenaristi privatizacije Telekoma Slovenije so izključili Madžare in Hrvate, ker so pač v lasti drugega operaterja. "Nemški Telekom je po tej logiki izključen iz te zgodbe, če ne bosta smela pri nakupu sodelovati hrvaški ali madžarski telekom. Deutsche Telekom se ne ukvarja s prevzemi, temveč to dela prek svojih igralcev, predvsem madžarskega Matava. Dobro pa je, da je slednja izključena, saj bi v obeh primerih slabše tehnološko podjetje prevzelo bolj razvito podjetje, kot je Telekom Slovenije. Morda pa gre tudi za kakšno politično igro, da nemški Telekom izjemoma vstopa v Slovenijo neposredno. Lahko, da je predsednik vlade sklenil kakšen dogovor z Angelo Merkel," pravi Pavel Gantar. Prav dogovarjanje med Merklovo in Janšo naj bi sprožilo govorice, da bodo Telekom Slovenije prevzeli Nemci. DT sicer vseskozi poudarja, da želi postati številka ena pri integraciji evropskih telekomunikacijskih podjetij. Delničarjem pa je vodstvo DT obljubilo, da ne bo prevzemalo za vsako ceno, temveč le, če bo to povečalo vrednost delnic. Po napovedih pa je glavna investicija DT ameriški trg mobilne telefonije, kjer želijo igrati vidnejšo vlogo in si želijo pridobiti nove 3G-frekvence.

Nemška država na drugi strani nadaljuje privatizacijo DT, saj je nedavno nemška državna razvojna banka KfW prodala 4,5 odstotka svojih delnic ameriškemu finančnoinvesticijskemu podjetju Blackstone. Nemški finančni analitiki so to ocenili kot dobronamerno potezo vlade, češ da je Nemčija prijazna do prepotrebnih tujih investicij. Še posebej zato, ker je nemški podkancler in minister za delo Franz Muentefering investicijske sklade še lani poimenoval za požrešne kobilice in celo sestavil črno listo, katerim naj ne bi smeli prodati nemškega premoženja. Nemška država pa ima skupaj z banko KfW še vedno največji, 32,5-odstotni delež v DT-ju.

Drug možni strateški partner Telekoma Slovenije naj bi bila španska Telefonica, ki je glede na tržne deleže, ki jih ima po svetu največje evropsko telekomunikacijsko podjetje. Telefonica ima največje naložbe v Južni Ameriki, nato pa se je preusmerila na evropske trge. Vprašanje je, če si bodo Španci privoščili še avanturo v Sloveniji, saj naj bi bili zadolženi že za več kot 50 milijard evrov. V zadnjem času so si privoščili nekaj velikih investicij, in sicer so za 3,6 milijarde evrov kupili 69 odstotkov češkega telekoma, za 26 milijard evrov so kupili enega največjih britanskih mobilnih operaterjev O2, približno 4,5 milijarde evrov pa so odšteli za nekaj južnoameriških mobilnih operaterjev.

Na videz podobne dileme glede privatizacije telekoma imajo v Švici, kjer je Swisscom v dvotretjinski državni lasti. Ubada se z velikimi težavami, saj nujno potrebuje širitev, ker mu zaradi konkurence upada domači tržni delež. Toda izpadel je tako pri prevzemu češkega kot avstrijskega telekoma. Švicarska vlada pa je prepovedala potegovanje za prevzeme irskega in danskega telekoma, saj se nekateri bojijo ponovitve zgodbe z drugim švicarskim ponosom, letalskim prevoznikom Swissairom, ki je zaradi številnih prevzemov v tujini končal v stečaju.

Iskanje strateškega partnerja torej vsekakor ne bo lahko. In koga si na slovenskem Telekomu najbolj želijo za strateškega partnerja? Njihovo stališče je: "Strateškega partnerja v smislu pomoči pri uvajanju novih omrežij, tehnologij in storitev ne potrebujemo." Predsednik uprave Bojan Dremelj pa je ob objavi, da se bo Telekom privatiziral, le skopo obvestil javnost: "Zelo smo zadovoljni, da se je proces prodaje državnega deleža v Telekomu Slovenije začel. Uprava bo poskrbela, da bodo delnice Telekoma Slovenije v najkrajšem možnem času uvrščene na Ljubljansko borzo."

Če Telekom ne bo dobil pomembnega strateškega partnerja, privatizacijski scenarij predvideva, da se bo preostal državni delež prodal deloma ponovno državljankam in državljanom, preostanek pa se bo uvrstil na eno od večjih evropskih borz.