Prebujanje Trsta

Vse več ljudi se v Trstu zaveda, da jim primanjkuje informacij. V minulih mesecih so živeli v prepričanju, da sta terminala le sad domišljije ekologov in naravovarstvenikov, o katerih si tako ali tako marsikdo misli, da so malce ekstremni, če že ne pravi ekofundamentalisti. In se zato niso preveč zmenili zanje. Med tistimi, ki so prepričani, da bi moralo biti prebivalstvo bolje obveščeno, je tudi Nerio Nesladek, novoizvoljeni župan Občine Milje (Muggia). Eden od dveh plinskih uplinjevalnikov bi moral stati v Žavljah (Zaule), le nekaj kilometrov od miljskega pristanišča in starega mestnega jedra. Drugi pa v zalivu, na katerega gleda vsa miljska občina. "Naša uprava se mora zato izreči o umestnosti ali neumestnosti obeh načrtov, čeprav naše mnenje ne bo obvezujoče za načrtovalce ..." Župan se je odločil, da pripravi dokument, ki ga bo dal v presojo vsem županom tržaške pokrajine (teh je skupno šest, trije slovenske narodnosti). Želi si, da bi ga podpisale vse občine s Tržaškega, saj bi se politična teža dokumenta tako bistveno povečala. Kaj bo zapisano v skupnem dokumentu, za zdaj ni znano, Nesladek pa je že večkrat poudaril, da mora gradnja terminalov uživati podporo večine prebivalstva, ki jo bo, če bo potrebno, mogoče preveriti z referendumom.

V pričakovanju odločitev svojih odbornikov in svetnikov ter ostalih občinskih uprav je Nesladek povabil v Milje španske vlagatelje. Na dobro obiskani javni skupščini so tako italijanski vodilni kadri španskih multinacionalk Endesa in Gas natural predstavili svoje načrte in prisluhnili številnim pomislekom prebivalstva. Predstavitvi sta bili strogo ločeni: španski konkurenti se v Miljah niso srečali, čeprav jih trenutno veže marsikaj. Poleg zelo podobnih načrtov je v Tržaškem zalivu tudi možna spojitev, saj je Gas Natural že predstavil načrt za odkup Endese, ki pa se je slabo končal, saj so se mu Endesini delničarji uprli. Morda je zato Endesa v svoji predstavitvi povsem ignorirala konkurente, predstavniki družbe Gas natural pa so večkrat poudarili, da je njihov kopenski načrt neprimerno boljši od Endesinega ...

Španski vlagatelji so predstavili značilnosti obeh terminalov. Pridobljeni plin bi v primeru morskega terminala spustili v podvodni plinovod (12 km dolgo cev), ki bi kopno dosegel v bližini Fossalona (ob izlivu reke Soče) in se po novem, devetnajst kilometrov dolgem plinovodu priključil v vsedržavno plinsko omrežje Snam. V načrtu o kopenskem terminalu ni specificirano, komu naj bi bil namenjen plin: niti besedice ni o kaki priključitvi v vsedržavno plinsko omrežje. Tako prvi kot drugi načrt ne predvidevata, da bi bil v Trstu predelani plin namenjen tamkajšnjemu prebivalstvu. Kot tudi ne, da bi ga slednje na primer lahko nabavljalo po bistveno nižji ceni kot doslej. Te in številne druge pomisleke so na miljski predstavitvi izrekli predstavniki potrošnikov, morski biologi, kemiki, ribiči. Njihovi ugovori na račun velikih količin klorirane in ohlajene vode, ki naj bi jih vsakodnevno izlivali v morje, ali opozorila, da je morsko dno pred Žavljami močno onesnaženo, so bili znanstveno utemeljeni: predstavniki družb Endesa in Gas natural pa so si jih skrbno zapisovali.

Na to, zakaj jih niso preučili in upoštevali že prej, niso odgovorili, je pa Endesa pojasnila, da je 19. aprila v Rimu stekla tako imenovana konferenca storitev, v kateri so zastopane vse zainteresirane italijanske občine (miljski župan Nesladek je pripomnil, da njegova občina ni bila povabljena ...), dežela Furlanija - Julijska krajina in pristojna italijanska ministrstva. Potekajo pa tudi bolj specifične procedure, na primer tista o preučevanju vplivov na okolje oziroma varnosti. Tudi v primeru terminala družbe Gas natural bodo oceno vplivov na okolje opravili na državni ravni, o oceni varnosti oziroma nevarnosti kopenskega terminala pa španski vlagatelji niso spregovorili. Zato pa so ponosno poudarili, da so od italijanskih oblasti zahtevali in dosegli premestitev konference storitev v Trst. "Želeli smo namreč, da bi naš projekt podpirala tukajšnja stvarnost, da ji ga ne bi vsilila rimska ministrstva," so dejali in pojasnili, da bo končni dokument omenjene konference zato nosil podpis deželnega predsednika Riccarda Illyja. Marsikdo je ob tem pripomnil, da se bolj zanese na ministrske funkcionarje kot na deželne in da se je Illyjeva deželna uprava že aktivno vključila v Endesin projekt: njena finančna družba Friulia bo sodelovala pri gradnji in upravljanju morskega terminala. Sporazum pa tudi predvideva, da bo Friulia del pridobljenega plina posredovala krajevnim dobaviteljem plina po znižani ceni.

Slovenija je bila v španskih predstavitvah odsotna. Kot da terminala ne bi stala le nekaj kilometrov od njenega ozemlja in le petsto metrov od njenih teritorialnih voda. Niti besedice o čezmejnih vplivih in morebitnih koristih obeh uplinjevalnikov. Tako predstavniki Endese kot družbe Gas natural so pojasnili, da je bila Slovenija pravočasno obveščena o projektih, in to "v trenutku, ko je stekel avtorizacijski postopek". Da so ji iz pristojnih italijanskih ministrstev posredovali vso dokumentacijo, v primeru Endesinega načrta delno celo v angleškem prevodu.