Moralna panika

Sredi januarja je v državnem zboru začel veljati nov hišni red. Od Kebra pregnani alkohol je dobil državljansko pravico in po novem je v hramu demokracije točenje alkoholnih pijač spet dovoljeno. Žejni poslanci lahko alkohol uradno konzumirajo v restavraciji, ob protokolarnih dogodkih pa je dovoljeno spiti tudi kozarec ali dva vina. V parlamentarni menzi stane steklenica malega piva ušivih 230 tolarjev.

Žeja in kultura pitja politikov sta eno, omejevanje alkohola za mladostnike pa nekaj drugega. Poslanska večina je konec maja ob drugem branju zakona o javnem redu in miru potrdila predlog koalicijskih NSi in SLS, po katerem bo mlajšim od 16 let omejen vstop v lokale, kjer točijo alkoholne pijače. Omejitev je navidezno všečna, ni radikalna, vstop je prepovedan samo resnično mladim posameznikom, pa še to po polnoči, v urah, ko naj bi jih večina že spala. Poslance pač skrbi prihodnost naše mladine.

A vse skupaj ni tako preprosto. Kaj pravijo predlagane zakonske rešitve? Red in varstvo mladostnikov obravnava 22. člen. Tam je zapisano, da sta osebam, mlajšim od 16 let, "med 24.00 in 5.00 zjutraj prepovedana vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače". Omejitev ne velja za lokale in prireditve, kjer se točijo samo brezalkoholne pijače, zakon pa predvideva tudi sankcije. Razlogi za omejitve naj bi bili preprosti. Mladoletniki naj bi bili v lokalih "neposredno podvrženi alkoholu", po polnoči pa je verjetno pritisk alkohola še posebno močan. Omenjena zakonska rešitev ima sicer zagonetno pot. Na začetku, v resornem parlamentarnem odboru, je poslanska večina ni podprla, kasneje pa se je v parlamentu zgodil preobrat. Alenka Jeraj (SDS) pravi, da se zavedajo občutljivosti zakonske določbe, "vendar je pri odločitvi večine poslancev prevladovalo stališče, da je to področje le treba ostreje normativno urediti".

Argumente za omejevanje je razkrila parlamentarna razprava. Tako je Kristijan Janc (SLS) povedal, da "ob alkoholu pride zagotovo ... cigaret, za tem pa pride še kaj drugega, hujšega, in to je sestavni del te zgodbe, ki se nekako pojavlja v današnjem času, ne samo v mestih, ampak žal že tudi na podeželju". Njegov koalicijski kolega Jožef Jerovšek (SDS) je bil še ilustrativnejši. Po njegovem je težava sedanje mladine v tem, da ji je dovoljeno preveč, tudi zaradi pomanjkanja meja, zaradi preveč sproščenega sveta, poslanec misli, da je v odraščanju sedanje mladine manj romantike, kot je je bilo v času njegovega otroštva. "Jaz mislim, da bi tej mladini pravzaprav tudi s pomočjo nekaterih ukrepov pustili za starejša leta odraščanja, da bi doživela nekatere stvari, da bi se v življenju boljše počutila, da bi se pravzaprav tudi z neko nostalgijo spominjala tega, kot se mi spominjamo, kar nam še ni bilo dovoljeno."

Za skrbjo in pretiranim občutkom odgovornost pa se skriva nekaj drugega. Trenutek, ko je konservativni del slovenske politike začel razmišljati o priljubljeni hori legalis, ni izbran naključno. Poslanci tega niso skrivali. Že aprila je SLS v sporočilu za javnost zapisala, da se Lipa ne sme pozabiti in da vsa slovenska javnost od politike zahteva odgovornost in rešitve. Lipa je zašla tudi v parlamentarno razpravo. "In potem smo tam, kjer smo, in se nam pred očmi dogaja Lipa in drugih morda sto prikritih Lip in mi ne naredimo nič, tudi ta državni zbor ne. In zgleda, da ne spravimo skupaj zadosti energije, zadosti korajže," je zadržano opozicijo spodbujal Jožef Horvat (NSi). Iz poslanske razprave je bilo skratka prepoznati, da bodo vstop v lokale prepovedali tudi zato, ker se je pred Lipo zgodila tragedija.

Ukrep brez premisleka

Poslanci, ki so podprli malo horo legalis, svojega predloga niso najbolje domislili. Lipa se ni zgodila v lokalu, kjer se toči alkohol, prav tako se ni zgodila po polnoči. Tragedija, v kateri so umrla mlada dekleta, se je zgodila pred lokalom in pred polnočjo. Nerazumljiva je tudi prepoved vstopa v lokale po 24. uri in pred 5. uro. Kaj pa se bo zgodilo s tistimi mladostniki, ki bodo v lokal prišli pet do dvanajstih? Kaj pa tisti mladi, ki nimajo denarja in rajši popivajo v parkih, na javnih prostorih? Zakaj mladi, ki ne pijejo alkohola ali ki ne kažejo znakov opitosti, sami ne bodo smeli po polnoči vstopiti na prostor kakšnega koncerta, oni drugi, ki že bodo opiti, pa se bodo lahko pet minut pred njimi opotekajoče zvalili na prizorišče? In jasno, kaj je pravzaprav razlog, da mladi po polnoči ne smejo vstopati v lokale z alkoholnimi pijačami? Je to morda spodobnosti ali zdravje? Ali poslanci želijo zavarovati otroke pred nevarnostjo nočnih lokalov, kjer imajo "domačo ali tujo pornografijo, takšne ali drugačne seksualne užitke proti plačilu", ali bi jim radi prepovedali alkohol? Jih je strah za njihove duše ali bi radi kaj drugega?

Argument, da sprejemajo zakon zaradi varovanja zdravja, ni najprepričljivejši. V Sloveniji že tri leta velja zakon o omejevanju porabe alkohola, ki prepoveduje prodajo alkohola mlajšim od 18 let, ne samo mlajšim od 16 let. Če bi se zakon dosledno izvajal, mladi v lokalih sploh ne bi prišli do alkohola. In če gostinci že kršijo zakone, bi jih morala inšpekcijska služba kaznovati. Kaj pravi o tem statistika? Po podatkih policije so leta 2004 odkrili 1513 kršitev zakona o omejevanju porabe alkohola. Teh kršitev, med katerimi je tudi prodaja alkohola mlajšim od 18 let, je bilo leta 2005 samo še 373. Zdravstveni inšpektorat je leta 2004 zaznal 57 kršitev prepovedi prodaje alkoholnih pijač v gostinskih lokalih mlajšim od 18 let, lani pa samo še 10. Če je verjeti statičnim podatkom, kršitev zakona skorajda ni več. Danijel Žibret iz policijske uprave pravi, da policija ugotavlja, da se "odgovorne osebe v gostinskih obratih vse bolj zavedajo svoje odgovornosti". Obstaja pa še druga interpretacija. Morda so nekaj let po sprejetju Kebrovega zakona inšpektorji in policisti postali popustljivejši. Ali kot pravi Boštjan Zagorac (SLS): "Glede na to, kako se za nekatere tako famozni in opevani Kebrov zakon upošteva v tej družbi, moram reči, da boljše, da to uredimo še enkrat, pa se bo mogoče kaj upoštevalo." Namesto da bi država poskrbela za izvajanje starega, zelo strogega zakona o omejevanju alkoholnih pijač, si je izmislila novega.

Zadržano mnenje o zakonu imajo tudi pri DrogArtu, zasebni, neprofitni, prostovoljni organizaciji, katere glavni namen je zmanjševanje škodljivih posledic uživanja drog med mladimi. Po mnenju Mine Krajnc in Mateja Sandeta omenjena rešitev ne bo bistveno vplivala na zmanjševanje alkoholizma. "Starostna omejitev 16 let se nam zdi smiselna za vstop v klube in diskoteke, kjer je to v tujini že dolgo urejeno in se tudi izvaja, ne pa v vsak lokal, ki je odprt po polnoči in toči alkoholne pijače (saj problem dostopa do alkohola ureja drug zakon). Pri našem terenskem delu imamo večino intervencij pri mlajših od 18 let in predvsem na prireditvah, kjer je ciljna skupina mlajša od 18 let. V naši zadnji raziskavi o uporabi drog na prireditvah z elektronsko glasbo se je pokazalo, da tudi obiskovalce, mlajše od 20 let, motijo obiskovalci partijev, ki so mlajši od 16 let. Do sedaj prepovedi niso zmanjševale porabe alkohola med mladimi, za preverjanje te trditve ne potrebujemo novega zakona, saj je stari o omejevanju porabe alkohola povsem dovolj."

Različne države, različne rešitve

Poslanci se ne motijo, ko opozarjajo, da je alkohol med mladino zelo razširjen. Raziskave kažejo, da se v Sloveniji odstotek mladih, ki pijejo, povečuje. Po podatkih vseevropske raziskave ESPAD je bilo leta 2003 v Sloveniji med mladostniki, starim od 15 do 16 let, kar 83 odstotkov takšnih, ki so v zadnjem letu poskusili alkohol. Več kot polovica mladostnikov se je tudi napila.

S problemom alkohola med mladimi se različne države spoprijemajo na različne načine. Nekatere so bolj, druge manj liberalne kot Slovenija. Na Finskem, kjer so alkoholne pijače obdavčene in zato tudi zelo drage, mladoletniki v trgovinah ne smejo kupovati alkoholnih pijač, zato pa jim je vstop v lokale, kjer točijo takšne pijače, dovoljen. Po podatkih raziskave, ki so jo pripravili v državnem zboru, je vstop v lokale mladoletnikom omejen v Franciji in na Irskem, podobno je tudi v Nemčiji. Ista raziskava pa odkriva še eno plat prepovedi vstopa v lokale. V Španiji, kjer mladoletniki ne smejo vstopati v lokale in diskoteke, prav tako pa je prepovedano streči in prodajati jim alkohol, se je razmahnil "pojav, ko se mladi zbirajo na ulicah in trgih z namenom popivanja (predvsem ob koncu tedna) ... navada je, da se zbirajo na odprtem javnem mestu, s seboj prinesejo rum, džin ali viski ter sok, kocke ledu in kozarce. Tak način jim omogoča cenejše popivanje, kot bi to bilo, če bi pijačo naročili v lokalu." Podobne, čeprav manjše ulične zabave postajajo običajne tudi v nekaterih parkih in na nekaterih trgih slovenskih mest. Omenjena raziskava poslance opozarja, da je najučinkovitejši ukrep omejevanja alkohola nadzor nad izvajanjem predpisov, ki določajo ponujanje alkoholnih pijač. Učinkovito je tudi uvajanje zakonske odogvornosti strežnega osebja in lastnikov lokalov. In, jasno, "odnos posameznika do alkohola se le redko spremeni, če se ne spremetni tudi odos njegove okolice do alkohola". Recimo odnos poslancev do alkohola in njihove menze.

In še nekaj. Kebrov zakon v četrtem členu predvideva, da bo država, ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi institucijami, pripravila dveletne programe omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola. Kebrov zakon je začel veljati marca 2003. Od sprejetja zakona minila že tri leta. Z zakonom zapovedan nacionalni programa o omejevanju porabe alkohola pa še vedno ni sprejet. Na ministrstvu za zdravje obljubljajo, da bo akcijski načrt dokončan do jeseni.