Pravični casino

Izjava Komisije Pravičnost in mir je nastala 26. maja 2006, pod izjavo pa se je podpisal dr. Anton Stres, novi celjski škof. Istega dne iz Celja prišlo še eno sporočilo, sporočilo družbe Cetis. Dr. Stres v izjavi Komisije Pravičnost in mir govoril o igrah na srečo. Tudi družba Cetis je v sporočilu za javnost omenjala isto gospodarsko panogo.

"Igre na srečo so stara človeška razvada, ki je iz različnih razlogov zelo sporna in ima - tako kot vsako neurejeno nagnjenje in zasvojenost - lahko tudi resne družbene posledice. Med igrami na srečo posebno mesto zavzema igralništvo, ki je prav posebej sporno," ugotavlja Komisija Pravičnost in mir. Celjska tiskarska družba Cetis pa je 26. maja sporočila, da je v Gabonu odprla novo podjetje.

Enaka datuma in celjska geografska lokacija nista edina skupna imenovalca izjave Komisije Pravičnost in mir ter družbe Cetis. Škof Stres je s prstom pokazal na novogoriški Hit, ki ima ambicijo, da bi se ob pomoči ameriškega kapitala širila. Podjetje Cetis je v Gabonu, ki leži na samem ekvatorju, ob zahodni afriški obali, odprlo podjetje, ki se ukvarja z igrami na srečo, z loterijo. Podjetje se imenuje Societe Nationale Des Loteries Sportives, Cetis pa ima v podjetju večinski delež.

"Tuje raziskave kažejo, da igralniška dejavnost ustvarja bistveno več t. i. posrednih stroškov, kot prinaša koristi. Bankroti posameznikov in njihovih družin, reševanje ustvarjenih socialnih problemov, stroški zaposlovanja in drugi stroški delodajalcev zaradi izgube produktivnosti igralcev, razveze, samomori, povečani stroški s preganjanjem kriminala, sojenji in varovanjem premoženja, stroški zdravljenj odvisnikov in njihovih svojcev, stroški zaradi povečanega števila odvisnikov od drog, stroški zaradi negativnih posledic prostitucije in mnogi drugi povzročajo političnim skupnostim najrazličnejše finančne obremenitve," je zapisal dr. Stres.

Simona Potočnik, direktorica celjskega Cetisa, je, kot poroča STA, na tiskovni konferenci v gabonski prestolnici, Librevillu, poudarila: "Prepričani smo, da nam bo s skupnimi močmi, znanjem in delom uspelo narediti SNLS uspešno družbo, katere pomembnejši cilj je čim hitrejša širitev prodajne mreže tudi v sosednje države, razvoj in širitev ponudbe iger in blaginja za ljudi." Posel med Cetisom in gabonskimi partnerji je bil dogovorjen septembra lani, ko sta direktorica Cetisa Simona Poročnik in gabonski minister za mladino, šport in prosti čas Alfred Mabika Mouyama podpisala pismo o nameri o ustanovitvi skupnega loterijskega podjetja.

Zakaj celjski škof dr. Stres, predsednik Komisije Pravičnost in mir, nasprotuje igram na srečo? "Igralništvo postaja ne samo nov način zabave, temveč tudi nov način razmišljanja, kako s pomočjo sreče priti do denarja in moči. Na njegov račun se izgubljajo pomembne vrednote, npr. odnos do dela, odgovornost za skupnost, solidarnost in sodelovanje," ugotavlja Komisija, ki se je s prvo družbeno-kritično izjavo oglasila davnega leta 1986.

Medtem ko je novi celjski škof dr. Stres utemeljeval negativne plati iger na srečo, se je celjski Cetis veselil desetletne koncesije, ki mu bo omogočala, da bo v Gabonu, državi, ki šteje milijon in pol prebivalcev, organiziral loterijo. Do zdaj so v Gabonu, kot je pred časom poročal Dnevnik, poznali zgolj stave, organizirane ob pasjih dirkah. Zdaj bodo dobili še klasično športno loterijo.

Komisija Pravičnost in mir je v zadnji izjavi opozorila na ambiciozne načrte novogoriškega Hita. To, da Slovenija na zahodni meji postavlja industrijo iger na srečo (in, dodajmo, zabavno-turistični kompleks), ni OK. Novica, da celjski tiskarji v Gabonu postavljajo podjetje, ki se bo ukvarjalo z igrami na srečo, loterijo, v izjavi Komisije Pravičnost in mir ni bila omenjena. Gabon, sicer pretežno katoliška država, ne sodi med najrevnejše afriške države. Obratno. BDP na prebivalca je v Gabonu štirikrat višji kot v ostalih državah podsaharske Afrike, saj je Gabon na energetski loteriji zadel glavni dobitek. Imajo nafto. Vendar se za relativno visokih povprečjem skrivajo velike socialne razlike.

Pravičnost in gospodarstvo

Komisija Pravičnost in mir se z izjavo o igralništvu gospodarske problematike ni lotila prvič. Oktobra lani je objavila stališče o napovedanih gospodarskih reformah. Stališče Komisije je bilo zanimivo in kompleksno. Po eni strani je dr. Stres, tedaj še pomožni mariborski škof, podprl vladne ideje, da so reforme nujne. "Socialna država lahko izvaja solidarnost med državljani le, če gospodarstvo ustvarja dovolj prihodkov. Preden delimo, moramo ustvariti." Vendar podpora reformam ni bila brezprizivna. Komisija je napovedane reforme razumela kot mehanizem, ki naj bi ohranil socialno državo. "Zahteve in vrednote socialne države ter potrebe po uspešnem gospodarstvu se (...) nikakor ne izključujejo. Nasprotno, socialna država dosega svoje namene le, če je tudi gospodarsko uspešna," je oktobra lani, ob objavi načrta dr. Jožeta P. Damijana in sodelavcev, podčrtal dr. Stres. In še nekajkrat je namignil, da reforme ne smejo demontirali socialne države: "Ob tem, ko Komisija Pravičnost in mir soglaša, da je potrebno povečati uspešnost našega gospodarstva, želi enako močno poudariti, da gospodarska uspešnost ni sama sebi namen. Njen namen je socialna država, ki vsakemu omogoča, da lahko razvije svoje sposobnosti ter lahko poskrbi zase in za svoje najbližje. Gospodarska uspešnost, ki jo pričakujemo od predlaganih reform, tudi ne sme koristiti samo enemu delu prebivalstva." Kljub temu, da je Komisija napovedane reforme načeloma podprla, bi lahko v izjavi našli elemente nasprotovanja napovedani gospodarski liberalizaciji.

Komisija Pravičnost in mir se tistega dela orisa reformnega programa, ki govori o povečevanju tujih investicij, ni dotaknila. Izrazila pa je pričakovanje, da "reformna prizadevanja ne bodo šla na škodo varovanja in zaščite družine ter vzgoje za duhovne in splošne moralne vrednote".

Pred lansko izjavo o z etičnimi dimenzijami gospodarskih reform je Komisija Pravičnost in mir na gospodarski led zadrsala še nekajkrat. Februarja 2004 se je, denimo, ukvarjala z novelo zakona o dohodnini. Nova davčna zakonodaja naj bi bila sporna zato, ker bi stimulirala zgolj družine z enim otrokom, po drugi strani pa bi bila diskriminatorna do družin z več otroki. Januarja 2001 je Komisija protestirala proti izkoriščanju zaposlenih, ki gre na škodo družine. Ob referendumu o odpiralnem času trgovin se je zavzela, da bi na referendumu izglasovali predlog, naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Vsota intervencij Komisije Pravičnost in mir v ekonomske teme niti ni nizka: ukvarjali so se z davki, urnikom trgovin, problemom izkoriščanja, vplivom izžemanja delavcev na družinsko situacijo. In zdaj z igrami na srečo.

Evropski Las Vegas?

Uprava novogoriškega Hita je lani objavila, da z ameriško družbo Harrah's Entertainment načrtuje postavitev velikega zabaviščnega, turističnega in igralniškega kompleksa. Kompleks bi predstavljal eno največjih tujih naložb v Sloveniji. Investicija bi bila vredna okrog 800 milijonov dolarjev, ameriška družba pa bi bila polovična lastnica kompleksa. Če sedanje Hitove kapacitete letno obišče 1.6 milijona gostov, bi se po izgradnji novega kompleksa ta obisk podvojil. Glas o načrtovani investiciji je hitro pljusknil na ono stran meje. In ker obstaja igralniška industrija tudi v Italiji, bi postavitev novega kompleksa predstavljal novo resno grožnjo italijanskemu igralništvu. Zgolj spotoma: tako kot je šel vplivnemu funkcionarju jugoslovanskega režima Stanetu Dolancu svoj čas na živce tržaški Ponte Rosso, ker so potrošniško naravnani južni Slovani na štantih trošili prepotrebne devize, gre italijanskim oblastem na živce Hit. Hit je pač točka, ki pritegne številne italijanske potrošnike. Če ne bi trošili v Novi Gorici, bi več trošili v Furlaniji in Julijski krajini.

Ameriški investitorji so ob najavi, da jih postavitev novega zabaviščno-igralniškega kompleksa zelo zanima, povedali tudi, da bodo naložbo izvedli, če bo Slovenija spremenila del davčne zakonodaje.

Od trenutka, ko so ameriški investitorji izrazili interes za naložbo na slovensko-italijanski meji, do danes, se je pripetilo še nekaj reči. Vladajoča koalicija je dosegla spremembe v sestavi nadzornega sveta novogoriškega Hita, nadzorni svet pa je postavil novo upravo. Kljub spremembi uprave družba Harrah's ni umaknila investicijskih planov. Prav tako je investicijske načrte posvojila nova Hitova uprava. Znan je podatke, da so pogajanja med ministrstvom za finance in predstavniki družbe Harrah's o spremembi slovenske zakonodaje potekali tudi maja letos. Ena od pogajalskih rund se je končala 25. maja, torej dan pred objavo izjave Komisije Pravičnost in mir, ki vlado opozarja na etično spornost načrtovane investicije.

Beneški patriarh in casino

Komisija Pravičnost in mir se je ob objavi novice, da nasprotuje investiciji v zabaviščni, hotelirski in igralniški kompleks pri Novi Gorici sklicevala na negativne učinke igralniške industrije. Ti naj bi se kazali v družinskih bankrotih, narkomaniji in prostituciji. Novogoriški Hit je na očitke o negativnih učinkih odgovoril s pozivom k resni javni diskusiji. Hkrati pa je zagotovil, da je poslovanje Hita podrejeno strogemu nadzoru državnih institucij ter internim nadzornim mehanizmom. Podjetje Hit je ob tem sporočilo, da vsaka gospodarska dejavnost prinaša tudi negativne posledice, vendar je te potrebno predstaviti v "realnem obsegu in globini brez samoumevnega povezovanja s celotno dejavnostjo".

OK, ali industrija iger na srečo avtomatično prinaša negativne posledice? Je ta industrija avtomatično neetična? Pred dvema mesecema so v Benetkah organizirali družabno prireditev, imenovano Gori in doli po mostovih. Prvi mož častnega organizacijskega komiteja je bil beneški patriarh Angelo Scola. V častnem odboru pa sta med drugimi imenitneži sedela tudi dva predstavnika vodstva beneškega casinoja. Če beneški patriarh in kardinal v častnem komiteju neke prireditve sedi skupaj z vodstvom beneškega casionoja, najbrž ta gospodarska panoga v kardinalovih očeh ni etično sporna. Beneški patriarh kardinalske časti najbrž ne bi mazal tako, da bi se v častnem komiteju neke prireditve pajdašil z nosilci neetične gospodarske dejavnosti. Domnevamo pa lahko, da so prav v beneškem casinoju, ki je na italijanski strani meje najbližje Novi Gorici, trznili ob napovedi, da slovanska konkurenca ob pomoči ameriškega kapitala načrtuje povečevanje kapacitet.

Medtem je Komisija Pravičnost in mir slovenskim oblasten predpisala domačo nalogo: "Naloga Vlade in Državnega zbora ter vseh drugih državnih in lokalnih oblasti je, da etično in socialno odgovorno pravilno ocenijo dobičke in izgube igralništva."

Loterija v Afriki

Saj res - v uvodu smo omenili, da je celjski Cetis v Gabonu ustanovil podjetje, ki se ukvarja z igrami na srečo, loterijo. In nenavadno se nam je zazdelo, da Komisija ni opozorila na etično spornost izvažanja industrije igre na srečo. Da se razumemo - Mladinin uvodničar zagotovo ne bo objavil uredniškega komentarja, v katerem bi se zgražal, ker slovensko podjetje v Afriko izvaža loterijske listke. Če pa se skušamo vživeti v logiko, ki jo brani Komisija Pravičnost in mir, se nam zdi nenavadno, da celjski škof ni opozoril na izvozno dejavnost celjskega tiskarskega podjetja. OK, res je sicer, da je Cetisova naložba manjša od Hitovih načrtov. In da se je celjska naložba pripetila ob ekvatorju. Načela pa so vendarle načela.

In potem smo prelistali zadnje dostopno letno poročilo družbe Cetis. Največji lastnik podjetja je celjska družba Cetis-Graf. Potem smo prelistali letno poročilo holdinga Zvon Dva. In smo ugotovili, da je holding Zvon Dva največji lastnik podjetja Cetis-Graf. V nadzornem svetu družbe Cetis sedita dva člana uprave holdinga Zvona Dva. Holding Zvon Dva je lastniško povezan s Krekovo družbo za upravljanje. In s holdingom Zvon Ena. Ta pa je v večinski lastni podjetja Gospodarstvo Rast, ki ga je ustanovila mariborska škofija.

Lastniška transverzala med mariborsko škofijo in družbo Cetis je sicer precej zavita, a hkrati dovolj pregledna.

Komisija Pravičnost in mir sporoča, da je industrija iger na srečo, ki jo ob slovensko-italijanski meji fura podjetje v državni lasti, etično sporna. Industrija iger na srečo, ki jo na meji med severno in južno poloblo fura podjetje, lastniško povezano s škofijo, pa ni vredna pozornosti.