Obisk pri velesili

Dan, preden sta se v okviru tridnevnega obiska slovenske delegacije v Moskvi rokovala Janez Janša in Vladimir Putin, je veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji za časopis Nezavisimaja gazeta izjavil, da je navzočnost ruskega kapitala v Sloveniji skoraj enaka ničli. Kar je po mnenju Mihaila Vanina povezano z zaprtostjo slovenskega gospodarstva. "Praktično vse večje gospodarstvo je v državni lasti," je povedal veleposlanik, ki kot diplomat deluje v Sloveniji drugo leto, "desnosredinska vlada, oblikovana na temelju strank, ki so bile dolga leta v opoziciji, je obljubljala večje reforme in obširno privatizacijo. Vendar v tej smeri ni bilo doslej narejenih nobenih resnih korakov". Slika v ogledalu, ki ga je ruski veleposlanik nastavil slovenski vladi, ni nič kaj lepa. V luči diplomatove izjave, ki je za veleposlanika precej ostra, so besede Putina o tem, da "poslovneži vaše države delujejo v petdesetih regijah Ruske federacije in pričakujemo, da bodo tudi ruski podjetniki našli priložnosti za naložbe v Sloveniji. Posebno pri privatizaciji družb v državni lasti, ki bodo izvedene do leta 2010," videti skoraj kot ukor in povelje hkrati. Ruski predsednik pričakuje, da bodo vzpostavljene razmere, ki bodo za podjetja iz Rusije vsaj tako dobre kot za podjetja iz drugih držav.

Rusija resno jemlje tovrstne izjave. V primeru Gruzije, ki je od žametne revolucije pod ameriško zaščito, potem ko so se odnosi med državami ohladili, so denimo ruske inšpekcijske službe sprejele odločbo, da gruzinska mineralna voda Baržomi (na voljo je bila v lekarnah in prosti prodaji) ne ustreza ruskim kakovostnim standardom, in s tem prepovedali prodajo zdravilne vode. Ne glede na glasno vpitje gruzinskih politikov o nemoralnosti tovrstnega pritiska na gruzinsko gospodarstvo je Ruska federacija, seveda zaradi neustrezne kakovosti, odslovila z ruskega tržišča še gruzinsko vino. Kar je za Gruzijo kot izgubljena vojna, saj je predsednik Mihail Saakašvili za iskanje novih trgov za gruzinske izdelke zadolžil celo obrambnega ministra. Sedaj so police ruskih lekarn zasute s Krkinimi proizvodi, Gorenje je prodrlo na ruski trg, čeprav se njegovo ime v ruščini sliši kot "nekaj, kar je zgorelo", podjetje Riko je bilo nosilec projekta obnove moskovskega hotela Peter I., vrednega 38 milijonov dolarjev. Blagovna menjava med državama je dosegla milijardo dolarjev: vsega skupaj ima 35 slovenskih podjetij na ruskih tleh stalna predstavništva. Je upravičeno pričakovati, da se lahko njihovi posli zamajejo, če pričakovanja ruskega predsednika ne bodo uresničena?

Poleg precej enosmerne odvisnosti Slovenije od dostopnosti ruskega tržišča je v igri tudi 672,7 milijona kubičnih metrov plina, ki ga je lani Gazprom prodal Slovencem. Kot je zatrdil Janez Janša, je to 40 odstotkov vsega zemeljskega plina, ki ga porabi Slovenija. Ruski premier Mihail Fradkov je sicer zagotovil, da je Rusija pripravljena poskrbeti za energetsko varnost Slovenije, saj ima za to dovolj zmogljivosti in tudi vso potrebno tehnološko opremo. Po drugi strani pa ruska stran zadnje čase nenehno poudarja, da ruskega plina za vse (evropske in kitajske kupce) ne bo dovolj, in namiguje, da bo zanj treba plačati tudi kako drugače in ne samo v denarju. Direktor državnega plinskega velikana Gazprom Aleksej Miller bo v Slovenijo pripotoval že sredi junija. Do takrat pa naj bi mu, kot je v Moskvi zagotovil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, že pripravili odgovore glede možnosti sodelovanja pri štirih projektih, tudi privatizaciji Nafte Lendava. Vodja naftnega velikana Lukoil pa se bo z Janezom Janšo srečal že drugič v manj kot mesecu dni, kar kaže na to, da slovenska vlada vsekakor noče razočarati Putina.

Še en dokaz za to je intervju Janeza Janše v časopisu Rosijskaja gazeta. Na vprašanje, ali se slovenskemu premieru zdi kritika Evropske unije glede kršitve človekovih pravic v Rusiji objektivna, je Janez Janša odgovoril, da so človekove pravice sicer univerzalna vrednota. "Vsi smo zaskrbljeni, če se kje pojavljajo take kršitve. Toda trenutno v svetu ni idealne države. Bistveno pomembnejše je, ali oblasti delajo na tem področju ali tega vprašanja sploh ne opazijo," je Janša povedal v intervjuju, ki so ga povzeli številni ruski mediji, "mislim, da ima Rusija potrebne demokratične ustanove, ki ji omogočajo uspešno reševanje teh vprašanj."

Najbrž se s to izjavo ne bi strinjal ne samo prebivalec razdejane Čečenije, ampak tudi vsak Moskovčan, kaj šele predstavnik Amnesty Internationala. "Vendar pa je včasih pogled od zunaj bolj objektiven. Hkrati pa je lahko zelo površen," je za Rosijskajo gazeto še povedal slovenski premier. "Slovenija je pred kratkim tudi odgovarjala na očitke glede nespoštovanja človekovih pravic, ki so bile navedene v vladnem poročilu ZDA. Mislim, da za stanje na področju človekovih pravic odgovarja demokratična oblast te države."

Po takih besedah postaja seveda slovensko-rusko prijateljstvo trdnejše. Saj sta Slovenija in Rusija našli še eno skupno točko: "nespoštovanje človekovih pravic", ki je posledica površnih ocen zunanjih opazovalcev ...

Ruski novinarji so izpostavili obljubo Janeza Janše, da si bo Slovenija med predsedovanjem EU leta 2008 posebno prizadevala za razvoj odnosov z Rusijo. Sicer so ruski mediji o obisku največje skupine gospodarstvenikov, kar jih je kdaj potovalo iz Slovenije v tujino, poročali bolj skopo in češ, kje ta Slovenija sploh je, da med državami še ni bilo osebnih stikov na višji ravni ter da bo ob devetdeseti obletnici k ruski kapelici na Vršiču pripotoval predsedniški polk. "Srečanje ruskega predsednika z drugim človekom tako majhne države je za Slovence dogodek izjemnega pomena," je piko na i postavila novinarka Radia Majak.