Na poti v prepad

Samo še vprašanje časa je, kdaj se bo vlak Slovenskih železnic iztiril. Pred dvema letoma, ko je železnice vodil Blaž Miklavčič, je še kazalo, da se bo podjetje izkopalo iz rdečih številk, danes pa se že spet vse vrti okoli izgube in dodatnega zadolževanja. Vladajoča koalicija, ki je za predsednika uprave Holdinga SŽ nastavila Jožeta Jurkoviča, bo morala zagristi v kislo jabolko. Jurkovič namreč očitno ni kos takemu orjaku, kot so SŽ s svojimi sindikalnimi voditelji na čelu. Direktor Jurkovič, ki se poleg železnic ukvarja še z županovanjem na Škofljici in predavanjem na fakulteti za strojništvo, je pred letom dni prevzel vodenje podjetja, za katero je bilo znano, da so ga, razen v času Miklavčiča, v resnici vodili sindikati, ki so odnesli vse prejšnje direktorje, če niso plesali tako, kot so oni igrali. Jože Jurkovič je to dobro vedel in tako so si sindikati, v času njegovega vodenja železnic, znova pridobili moč, ki so jo pod Miklavčičem izgubili. Vendar tudi to Jurkoviču ni pomagalo. Slovenske železnice so namreč znova v velikih težavah.

Plače slovenskih železničarjev so nad slovenskim povprečjem, pa tudi letni regres je za 36 odstotkov višji od dogovorjenega na državni ravni, ki znaša 145.000 tolarjev bruto. Poleg tega bodo zaposlenim regres že junija izplačali v celoti, čeprav je denarja za plače zmanjkalo in je moral Jurkovič prejšnji teden nadzornike prositi za odobritev posojila. Dobre plače in regres so edino, s čimer so zaposleni na SŽ zadovoljni, zato glavna sindikalista Albert Pavlič in Silvo Berdajs ne napovedujeta boja za izboljšanje plač. Na programu je le boj za zamenjavo direktorja.

Kaj je torej narobe? Ker hitreje kot prihodki naraščajo stroški poslovanja, predvsem na račun stroškov dela, mora podjetje najemati ogromna posojila za zagotovitev tekoče likvidnosti. Namesto da bi rasli tonski in potniški kilometri, raste izguba. Jurkovič je za letos sicer napovedal 839 milijonov tolarjev izgube, lani jo je bilo 2,7 milijarde, a je trenutno izguba iz poslovanja dosegla že 700 milijonov tolarjev, imajo pa tudi blizu 60 milijard tolarjev dolga. Prihodki tovornega prometa naj bi znašali 28,9 milijarde tolarjev, potniški promet pa bo predvidoma ustvaril 7,9 milijarde tolarjev prihodkov. Za naložbe bo družba namenila 13,8 milijarde tolarjev, med drugim bodo kupili deset električnih lokomotiv za 4,6 milijarde tolarjev in sto novih tovornih vagonov za dve milijardi tolarjev. Gre za napovedi, za katere je jasno, da vseh ne bodo mogli uresničiti.

Prav posojilo za izplačilo plač in regresa je bilo v ponedeljek kamen spotike, ki je skoraj odnesel Jurkoviča. Nadzorniki mu najprej v ponedeljek niso odobrili 3,5 milijarde težkega posojila, saj naj bi jih po besedah prvega nadzornika in državnega sekretarja na ministrstvu za promet Petra Verliča o tem prepozno obvestili. Poleg tega v poslovnem načrtu, ki predvideva slabih šest milijard tolarjev zadolževanja, omenjeno posojilo ni bilo načrtovano. Samo za izplačilo regresa 8060 zaposlenim so morali zagotoviti 1,6 milijarde tolarjev.

Jurkovič, ki je še v ponedeljek govoril, da položaj ni rešljiv niti čez noč niti kako drugače, se je naslednji dan izkazal kot čarovnik. Čez noč je preučil stanje finančnih tokov, našel 800 milijonov tolarjev in s hitrim ukrepanjem očaral nadzornike, da so mu v torek le odobrili dodatno zadolžitev za največ 3,2 milijarde tolarjev oziroma 2,4 milijarde tolarjev. Kako tudi ne bi, saj so bile pod vprašajem plače in regres, zaradi česar so sindikalisti napovedali stavko. Te si ne želijo ne na železnicah ne na prometnem ministrstvu. Tako bodo 300 milijonov tolarjev pri železnicah vzeli iz rezerv, skoraj 500 milijonov pa naj bi jih po zagotovilih finančnega ministrstva dobili od države, ki jim jih dolguje še od leta 2004.

Vendar Jože Jurkovič ni nikakršen čarovnik. Predstavniki zaposlenih so najem posojila sicer sprejeli, a vztrajajo pri odstopu generalnega direktorja, ki je po njihovem mnenju kriv za likvidnostne težave, saj poslovodstvo kljub opozorilom ni sprejelo ukrepov za izboljšanje poslovanja. Do naslednje seje nadzornega sveta, ki bo predvidoma v začetku julija, bo moralo vodstvo železnic pripraviti natančne obrazložitve gibanja denarnih tokov tudi do konca leta, informacijo o gibanju vseh plač v preteklem in letošnjem letu ter terminski načrt predvidene odprodaje premoženja.

Za piko na i sta direktorat za železnice pri ministrstvu za promet in članica nadzornega sveta Slovenskih železnic upravi SŽ naložili, da mora poslovanje železnic do konca leta 2007 spraviti na pozitivno ničlo. Zato morajo SŽ reorganizirati poslovanje in zmanjšati stroške, brez državne pomoči za kadrovsko sanacijo, saj so železnice svoj bonus že izkoristile, ko začete sanacije niso izpeljale do konca. Tako bodo zaradi previsokih stroškov dela zmanjšali število zaposlenih za okoli 100 že v prihodnjem letu. Težko pa bodo iz lastnih sredstev zagotavljali sredstva za odpravnine in hkrati poslovali pozitivno.

In kaj bi lahko spremenil Jurkovičev odstop? Najbrž ne veliko, saj železnice tako ali drugače vodijo sindikalisti iz vrst vladne SDS. Ali kot je za Dnevnik izjavil Ivan Šenkiš, predsednik Sindikata železniškega prometa, je uprava talka nekaterih sindikatov, zdaj pa ti isti želijo odgovornost prevaliti na poslovodstvo. Enako se bo dogajalo vsem direktorjem, dokler železnic spet ne bo nekdo vodil po načelih tržne logike. Drugače bodo, ko bo zmanjkalo denarja, železnice pristale na plečih davkoplačevalcev.