Vrnitev neodvisnih

V začetku leta je vladna koalicija uspešno končala projekt, ki bi onemogočil neodvisne liste na prihajajočih lokalnih volitvah. Vendar samo začasno. Še pravi čas je določenim posameznikom iz množice neodvisnih po pravni poti uspelo nova, strožja pravila za kandidiranje neodvisnih onemogočiti. Za vložitev neodvisne kandidatne liste za ljubljanski mestni svet bo tudi letos dovolj 15 podpisov in ne 2500, kot je uzakonila nova oblast in potem razveljavilo ustavno sodišče.

Vladajoča koalicija je želela postaviti tako visoke pogoje za vložitve kandidatur neodvisnih list, da bi te praktično izginile. Prag za vložitev kandidature so postavili na kar dva odstotka volivcev v občini. V Mariboru to recimo pomeni, da bi bilo za vložitev neodvisne kandidature treba zbrati krepko čez 1600 podpisov, do sedaj pa je bilo potrebnih le 15. Gre za znano usmeritev vlade, da se zmanjša število list in sčasoma strank ter tako posledično dobimo delitev na dva pola, v končni fazi pa večinski volilni sistem.

Na te spremembe volilne zakonodaje so pobudo za ustavno presojo vložili posamezniki in tudi neodvisni svetniki iz Maribora. Ustavno sodišče je razsodilo v njihovo korist in razveljavilo protiustavne določbe, tako da pogoji za vložitev kandidature neodvisnih list vsaj še letos ostajajo isti kot poprej. Je pa ustavno sodišče obdržalo v veljavi dvig pogojev za kandidature neodvisnih županov. Ti bodo morali zbrati podpise dveh odstotkov volivcev.

Ustavno sodišče je pri tehtanju dodatno prepričalo dejstvo, da bi bilo ob novih pogojih treba za vložitev neodvisne kandidature za občinski svet zbrati precej več podpisov, kot pa jih je potrebno za izvolitev enega kandidata za občinskega svetnika. Svojevrsten paradoks, ki le še poudarja sum, da je bil namen vladajoče koalicije zgolj odprava neodvisnih list. Nabrati dovoljšnjo podporo za izvolitev enega ali več mestnih svetnikov za neodvisne liste vendarle ni mačji kašelj, kako bi potem šele zbrale toliko ali več podpisov za kandidaturo. Dodaten paradoks, ki je gotovo vplival na ustavno sodišče, pa je, da je za ustanovitev stranke dovolj 200 ustanovnih članov, ne glede na to, kje živijo. Spremembe volilne zakonodaje, ki jih je sprejela večina v državnem zboru, bi tako za kandidaturo neodvisne liste predvidevale desetkrat težje pogoje, pri veliko manjši volilni bazi, kot pa velja za stranke. Že logika stvari govori o tem, da bi bilo naravno razmerje prav obratno.

Najglasnejši izmed pobudnikov, vodja liste Mladi Maribora, Aleksandar Jovanović zavrača očitke, da gre za zlorabo zakonskih določil, sabotažo vladnih projektov ali kaj podobnega: "Če bi zakon popravili tako, da bi namesto 15 v Mariboru za kandidaturo potrebovali recimo 50 ali100 podpisov, se zagotovo ne bi vmešaval v te zadeve, tako pa je bilo vse skupaj preveč nesorazmerno." Poleg Jovanovića so bili pobudniki uspešne pobude za oceno ustavnosti še neodvisni mariborski svetniki Stanislav Holc, Jože Kuhar, Stanislav Lešnik in še nekaj drugih. Prav omenjeni svetniki pa očitno niso verjeli ne v pobudo ne v razsodnost sodišča in so še pred odločitvijo ustavnega sodišča za vsak primer ustanovili stranko. Ali pa so se zgolj, kot mnogi pred njimi, le zbali rušilne moči aktualne oblasti?