Politbarometer - september 2006

Vse kaže, da se bo mnogo sedanjih županov na oktobrskih lokalnih volitvah moralo posloviti od funkcije. Po podatkih najnovejšega Politbarometra, ki ga je te dni objavil Center za raziskovanje javnega mnenja pri FDV, bi prednost sedanjim županom dalo le še 36 odstotkov anketirancev (junija 44 odstotkov). Ali povedano drugače: podporo sedanjim županom bi odreklo 45 odstotkov anketirancev (junija le 32 odstotkov). Na hipotetično vprašanje, koga bi prej podprli, če bi se v njihovi občini v drugem krogu županskih volitev pomerila Zoran Janković in France Arhar, se je 49 odstotkov anketirancev opredelilo za Jankovića, 28 odstotkov pa za Arharja. Še večjo, kar 61-odstotno podporo ima Janković v osrednji slovenski regiji, ki obsega Ljubljano z okolico. Tu Arharju podpora pade na pičlih 21 odstotkov, in to kljub dejstvu, da gre za skupnega kandidata treh desnih, vladnih strank: SLS, SDS in NSi. Zanimivo je, da Janković kot politik pri ljudeh vzbuja več zaupanja kot predsednik vlade Janez Janša, pa tudi več kot generalna državna tožilka in nekdanja kandidatka za predsednico države Barbara Brezigar. Razlike so sicer majhne, le nekaj stotink odstotka.

Podpora Janševi vladi se v zadnjih treh mesecih ni spremenila. Vlado še vedno podpira 44 odstotkov vprašanih. Res pa je, da se je število podpornikov in nasprotnikov izenačilo, medtem ko je bilo v prejšnjih letošnjih politbarometrih število nasprotnikov večje od števila podpornikov. Januarja je podporo vladi odreklo 46 odstotkov vprašanih, marca 48 odstotkov, junija pa 45 odstotkov. Od vseh ministrov Janševe vlade bi si interpelacijo najbolj zaslužil zunanji minister Dimitrij Rupel. Tako namreč meni 19 odstotkov vprašanih. Sledi mu minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, ki ga navaja 6 odstotkov anketirancev, na tretjem mestu pa je ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič s štirimi odstotki. Toda hkrati je treba upoštevati, da je na to vprašanje odgovorila le četrtina od 772 sodelujočih. Rupel precej nizko kotira tudi na lestvici politikov, vrednih zaupanja, saj je šele na štirinajstem mestu. Na prvih treh mestih so bivši predsednik države Milan Kučan, predsednik opozicijske SD Borut Pahor in sedanji predsednik države Janez Drnovšek. Toda Drnovšku priljubljenost pada. Če bi denimo na volitvah v državni zbor s svojim gibanjem ali stranko nastopil junija, bi zanjo glasovalo 28 odstotkov anketirancev, če bi nastopil danes, pa le še 21 odstotkov. Raziskava razkriva, da v zadnji politični polemiki med predsednikoma države in vlade več ljudi soglaša z Janšo (33 odstotkov) kot z Drnovškom (29 odstotkov). Mimogrede - 25 odstotkov vprašanih ne soglaša ne z enim ne z drugim. Do manjših premikov je prišlo tudi pri strankarskih preferencah. Seštevek odgovorov na vprašanje o volilni podpori in najbližji stranki kaže, da je na prvem mestu sicer še vedno največja vladna stranka SDS z 21 odstotki (junija 20 odstotkov, marca 19 odstotkov). Medtem ko si mora LDS po novem drugo mesto deliti s Pahorjevo SD. Od junija do septembra je podpora LDS padla s 14 na 12 odstotkov, podpora SD pa je narasla z 11 na 12 odstotkov. Padla je tudi podpora SLS, medtem ko NSi ostaja na enaki ravni kot junija. Seštevek med obema političnima blokoma kaže, da razmerje med levico in desnico še naprej ostaja tri proti dve. Podpora vladnim gospodarskim reformam je malenkost upadla. Junija je reforme podprlo 33 odstotkov anketirancev, septembra pa 31 odstotkov. Reformam nasprotuje 42 odstotkov vprašanih, kar je odstotek več kot junija.

Raziskovalci so anketirance spraševali tudi, kako ocenjujejo razmere na različnih področjih dve leti po parlamentarnih volitvah. Ugotovili so izrazito kritičen odnos anketirancev. Da je socialni položaj delavcev slabši, ocenjuje 52 odstotkov vprašanih (junija 51 odstotkov), kot boljšega pa ga ocenjuje 11 odstotkov vprašanih. Kar 49 odstotkov anketirancev meni, da je danes več vpletanja politike v gospodarstvo kot pred dvema letoma (junija 50 odstotkov). Na področju zdravstva so razmere slabše po mnenju 38 odstotkov anketiranih (junija 43 odstotkov), boljše pa so po mnenju 18 odstotkov anketiranih (junija 16 odstotkov). Spremembo gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da je bila afera z nakupom operacijskih miz junija na vrhuncu, pozneje pa je počasi utonila v pozabo. Na področju korupcije stanje kot slabše ocenjuje 43 odstotkov anketirancev, kar je enako rezultatu, ki so ga raziskovalci dobili junija. Slovensko zunanjo politiko kot slabšo ocenjuje 38 odstotkov anketirancev, kot boljšo pa 15 odstotkov. Medtem ko se občutek varnosti zdi slabši 25 odstotkom anketirancev, boljši pa 20 odstotkom. Kaj pa objektivnost pri poročanju medijev? Da so razmere slabše, meni 21 odstotkov anketirancev, da so boljše, pa 24 odstotkov. Na vprašanje, katera televizijska poročila se jim zdijo bolj objektivna, se je kar 45 odstotkov anketirancev odločilo za oddajo 24 ur komercialne POP TV, le 30 odstotkov pa za TV-dnevnik nacionalne RTV. Raziskava je tudi pokazala, da večina Slovencev gleda poročila obeh TV-hiš. Med tistimi, ki zaradi večje objektivnost dajejo prednost oddaji 24 ur, so zaposleni v gospodarstvu, obrtniki, upokojenci in brezposelni. Pa še to: raziskavo Politbarometer, ki v zadnjem letu poteka vsake tri mesece, ker ji je Janševa vlada odrekla finančno podporo, so tokrat izvedli od 18. do 20. septembra, odgovarjalo pa je 772 anketirancev.