Bručanov kompromis

Usklajevanje predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je končano. Novelo bo tako že v kratkem obravnavala vlada, nato pa jo bo verjetno še pred poletnimi počitnicami potrdil državni zbor. Minister za zdravje Andrej Bručan je v sklepni fazi usklajevanj, potem ko se je o vsebini novele posvetoval z ministrom za finance Andrejem Bajukom in ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem, sicer popustil zahtevam najbolj prizadetih skupin samozaposlenih, a le deloma.

Tako je po novem določeno, da bodo plačevanja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje iz avtorskih in podjemnih pogodb oproščeni vsi tisti samozaposleni v kulturi, ki so vpisani v razvid pri ministrstvu za kulturo in pogodbe sklepajo v okviru svoje registrirane dejavnosti. Ministrstvo za zdravje je sprva predlagalo uvedbo plačevanja zdravstvenega prispevka v višini 5,35 odstotka od vsakega izplačanega avtorskega honorarja, kar bi pri neto honorarju 500 evrov pomenilo plačilo prispevka v višini 26,75 evra. Ta predlog je naletel na ostro nasprotovanje novinarskih organizacij, pa tudi civilnodružbene pobude Kulturni forum, ki združuje pisatelje, likovne umetnike, založnike ter filmske in druge ustvarjalce s področja kulture. Bručan se je vdal šele pod težo argumenta, da bi takšno pavšalno zaračunavanje ustvarilo skrajno nepravično situacijo, saj bi tisti, ki delajo izključno na podlagi avtorskih pogodb, zdravstveni prispevek iz istega dohodka morali plačevali dvakrat: poleg osnovnega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje bi namreč plačevali še prispevek od avtorskih pogodb.

Toda kar je dobra novica za ene, je slaba za druge. Dodatna obdavčitev v višini 5,35 odstotka od vsakega izplačila avtorskega honorarja bo še vedno veljala za vse ostale prejemnike avtorskih honorarjev, ki so brez statusa oziroma niso vpisani v razvid pri ministrstvu za kulturo. V Sloveniji je samo med novinarji takšnih več kot petsto, brez statusa pa so večinoma zato, ker prejemajo prenizke dohodke, da bi si lahko privoščili plačevanje prispevkov za socialno varnost. Z novelo zakona se jim bo že zdaj nezavidljiv socialni položaj še poslabšal. Enako seveda velja tudi za številne kulturne delavce in umetnike, ki so brez vsakršnega statusa. Novela zakona namreč izplačevalce avtorskih honorarjev v ničemer ne zavezuje h kritju tega prispevka. V praksi to pomeni, da bodo izplačevalci avtorskih honorarjev breme dodatne obdavčitve delno ali pa kar v celoti prevalili na izvajalce avtorskih pogodb oziroma da se bodo neto honorarji znižali. Da ne govorimo o stiski neprofitnih organizacij, ki ob relativno skromnih subvencijah že zdaj težko najdejo manevrski prostor za povečevanje honorarjev, na kar je pred kratkim v izjavi za našo revijo opozoril publicist in urednik Mitja Čander.

Čeprav novela zakona predvideva zvišanje prispevka samozaposlenih za obvezno zdravstveno zavarovanje, so na ministrstvu za zdravje predvsem zaradi ostre reakcije samozaposlenih kmetov pristali na manj trdo rešitev, po kateri se bo pri samozaposlenih, katerih letni bruto dohodek ne presega 7500 evrov, kot osnova za izračun še naprej uporabljala minimalna plača. To pomeni, da se samozaposlenim v najnižjem zavarovalnem razredu znesek prispevka ne bo povečal, novela zakona na ostale samozaposlene, ki so že zdaj v višjih zavarovalnih razredih, pa tako ali tako ne bo vplivala. Po izračunih novinarskih organizacij bo to celo izboljšalo položaj samozaposlenih, saj je po veljavnem zakonu zavarovalna osnova minimalna plača, če dosežena davčna osnova ne preseže minimalne letne plače, ki je v letu 2005 znašala 5990 evrov. Na ministrstvu za zdravje so v zaključni fazi usklajevanj upoštevali tudi predlog, da se znesek v višini 7500 evrov letno valorizira v skladu z rastjo življenjskih stroškov. Toda cenzus ni sprejemljiv za vse. V Kulturnem forumu na primer menijo, da bi ga morali s 7500 evrov dvigniti na 9800 evrov. Svoje stališče so nameravali še v času usklajevanj predstaviti Bručanu, a jih ta zaradi drugih obveznosti ni bil pripravljen sprejeti.

Prav tako na ministrstvu, kljub drugačnim zagotovilom, niso upoštevali predloga, po katerem bi lahko zavarovanec zahteval znižanje zavarovalne osnove do zneska minimalne plače v preteklem letu. Zato v noveli zakona še naprej ostaja določilo, da lahko zavarovanec zavarovalno osnovo zniža največ do zneska najnižje bruto pokojninske osnove. To pomeni, da tisti, čigar letni dohodek ne presega 7500 evrov, za znižanje zavarovalne osnove za obračun prispevkov do zneska minimalne plače ne more zaprositi zgolj zato, ker je v preteklem letu uspešno posloval.

Na ministrstvu pa so zavrnili tudi predlog urada varuha človekovih pravic, da se med zavarovance, ki imajo pravico do nadomestila zaradi zadržanosti z dela še največ trideset dni po prenehanju delovnega razmerja, če jim to preneha med odsotnostjo zaradi bolezni, vključijo tudi samostojni podjetniki. To bi pomenilo, da bi zavarovancu podjetniku pripadala pravica do namestila plače še trideset dni po prenehanju opravljanja dejavnosti, če bi do prenehanja prišlo med odsotnostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Ministrstvo je predlog zavrnilo z argumentom, da položaja redno zaposlenega delavca in samostojnega podjetnika ni mogoče metati v isti koš: "Delavec je v pridobivanju virov za preživetje odvisen zgolj od svojega dela, samostojni podjetnik pa kljub lastni začasni nezmožnosti za delo lahko iz dejavnosti ustvarja prihodek z delom drugih." A dejansko veliko samostojnih podjetnikov zaposluje le sebe.