Jože Pučnik kot by-pass

Februarja letos so se poslanci SDS v poslopju državnega zbora udeležili komunikacijskega treninga. Razdeljeni so bili v dve skupini, z njimi pa je vadil izvedenec Mednarodnega republikanskega inštituta (IRI), organizacije, ki je povezana z ameriško republikansko stranko. Ta za "širitev svobode in demokracije po svetu, tako da razvija politične stranke, civilne institucije, dobro vodenje in vladavino prava," prejema denar iz ameriškega proračuna. Kot izhaja iz poročil o udeležbi na teh delovnih srečanjih, ki so jih po dnevniško zapisali mladi člani SLS in SDS, treningi nimajo prav veliko skupnega s širitvijo demokracije, ampak gre predvsem za tehnike nastopanja na volitvah. Gre za vaje iz načrtovanja volilne kampanje, uporabe negativne kampanje, odnosa do medijev in uporabe javnomnenjskih raziskav. V SDS trdijo, da so komunikacijski treningi, ki jih je Mednarodni republikanski inštitut zanje zadnjič pripravil februarja, zakoniti, saj so jih plačali Inštitutu Jožeta Pučnika, ki naj bi bil posrednik pri izobraževanju. Trdijo torej, da izobraževanja ni financiral republikanski inštitut.

Zakon o političnih strankah pravi, da je "prepovedano pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine, iz volil in daril iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev ali opravljanje storitev za stranko iz tujine". Kot je pojasnil dr. Miro Cerar, pravni svetovalec v državnem zboru in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, je zakonodajalec s tem členom želel preprečiti vpliv iz tujine, in to v obliki financiranja, pa tudi storitev. Iz notranjega ministrstva pa so odgovorili, da tuje organizacije, stranke ali vlade slovenskim strankam ne smejo zagotavljati komunikacijskih treningov, če so ti brezplačni ali pod pogoji, ki takšno stranko postavljajo v ugodnejši položaj kot druge možne uporabnike storitev. Pa vendar so v SDS prepričani, da je njihovo sodelovanje z ameriškimi republikanci zakonito, saj je bilo opravljeno prek Pučnikovega inštituta.

Pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat takšnemu mnenju pritrjuje. Pravi, da če neka politična stranka storitev plača, pri čemer je vseeno, ali gre za plačilo Inštitutu Jožeta Pučnika ali Mednarodnemu republikanskemu inštitutu, potem takšna storitev ni zajeta v prepovedi pridobivanja storitev. "Stranka lahko storitev kupi kjerkoli. Prepovedana pa je brezplačna storitev, ki bi bila dana neposredno stranki. Pomembno je, kdo se je okoristil. Če se je okoristil inštitut, to ni problem," pojasnjuje. Cerar se strinja, da pri tem pravno-formalno ne gre za kršitev zakona. Dodaja pa, da je to luknja v zakonu, zaradi katere lahko intenco zakonodajalca politične stranke mirno obidejo, podobno, kot je storilo Kalandrovo društvo. To društvo je za namene izobraževanja tedanje ZLSD prejelo 5,5 milijona tolarjev od londonske Westminstrske fundacije. Cerar še pravi, da je v tem delu zakon morda res neživljenjski in bi ga bilo treba prilagoditi tako, da bi dovolili vsaj sodelovanje med strankami z namenom izobraževanja, čeprav je treba iz načelnih razlogov vztrajati pri prepovedi drugih oblik tuje pomoči.

Sicer pa dokaza, da je SDS resnično ravnala zakonito in za storitev plačala, še zmeraj ni. Direktorica Inštituta Jožeta Pučnika Nataša Šuštar je na prošnjo, naj pokažejo račun, ki so ga plačali, odgovorila, da "vpogled v naše izdane račune ni možen". A tudi če je tokrat SDS za storitev plačala, je bilo v preteklosti še več podobnih vaj za volilne kampanje. Pred letom dni, ko Pučnikov inštitut še ni bil ustanovljen, je denimo mednarodni sekretar SDS Robert Strah sporočil, da "Mednarodni republikanski inštitut (IRI) vabi januarja na izobraževanje kadra stranke, ki se bo v prihodnje ukvarjal s politično kampanjo," isti mesec pa je IRI skupaj s SDS pripravil še "izobraževanje za predstavnike za stike z javnostjo". Robert Strah in Janja Pavlin, tiskovna predstavnica poslanske skupine SDS, nista odgovorila na vprašanje, kako so republikance in njihove storitve plačevali takrat. Zanimivo je še, da se je v molk zavil tudi IRI, saj na klice, elektronska in druga sporočila o tem ne odgovarja.

Glede na to, da IRI na naša novinarska vprašanja ne odgovarja, smo podatke skušali dobiti z zakritjem identitete. Telefonirali smo v centralo Mednarodnega republikanskega inštituta v Bratislavo in se predstavili kot stranka Mladi za demokracijo iz Slovenije, katere pogledi so podobni pogledom SDS. V telefonskem pogovoru je predstavnik inštituta Peter Učen pojasnil, da poleg splošnejših javnih seminarjev res izvajajo še posebne treninge za večje politične stranke, ki pa so namenjeni "interni javnosti". Treningi so navadno namenjeni vadbi političnih spretnosti, načrtovanju volilne kampanje, sicer pa so lahko ustrojeni po želji politične stranke, ki zaprosi za pomoč. Ko smo Učna vprašali, ali je treba za takšno vadbo plačati, je to zanikal. Vadba poteka tako, da matična stranka zagotovi prostor ali učilnico, vse stroške trenerja pa prevzame IRI. Tako je pogovor počasi nanesel tudi na slovensko SDS. Učen je dejal, da so v stiku z Robertom Strahom, ki jih je prosil za pomoč. SDS je poslala elektronsko sporočilo s svojimi željami, zagotovila prostor v stavbi parlamenta, oni pa so poslali trenerja.

Za sankcioniranje tuje pomoči slovenskim strankam je pristojna inšpekcija finančnega ministrstva. Od tam so odgovorili, da imajo svoj program dela. Odzovejo pa se tudi na pobude.