Sramotni zaostanki

Čeprav je vlada v letošnjem letu sprejela vrsto ukrepov za zagotavljanje učinkovitejše javne uprave, ti ukrepi vsaj na področju zaposlovanja nimajo pravih učinkov. Posebej zbujajo skrb veliki zaostanki Zavoda za zaposlovanje pri reševanju vlog za pridobitev delovnega dovoljenja za tujce. Konec septembra je bilo namreč na zavodu nerešenih kar 13.687 vlog za delovna dovoljenja, od tega so imele območne enote nerešenih 10.033 vlog, centralna služba pa 3.654.

Za lažje razumevanje povejmo, da so območne enote v grobem zadolžene za izdajanje dovoljenj za zaposlitev in sezonsko delo, centralna služba pa za izdajanje vseh ostalih, tudi osebnih delovnih dovoljenj, ki so vezana na status tujca. Če so zaostanki še nekako razumljivi pri dovoljenjih, ki so omejena s kvoto, pa nikakor niso razumljivi pri osebnih delovnih dovoljenjih, saj zanje omejitev ne velja. Čeprav bi moral zavod po zakonu o splošnem upravnem postopku odločbe izdati in jih strankam vročiti najpozneje v dveh mesecih, se tega pravila ne drži. Pri centralni službi zavoda je bilo namreč konec septembra kar 525 vlog, ki so bile v reševanju dlje od šestdesetih dni! Res je sicer, da vse vloge niso popolne, a tudi na ta argument se zavod težko opira, saj sam pogosto ne spoštuje določbe, po kateri je prosilce v petih delovnih dneh od prejema vloge dolžan obvestiti o dopolnitvi. Vloge v predalih ležijo tudi po dva ali celo tri mesece, ne da bi bili prosilci obveščeni o tem, ali so popolne. Nasprotno pa na zavodu nimajo nobenih zadržkov, ko gre za zaračunavanje stroškov vodenja postopka. Vsakemu prosilcu za trajno osebno delovno dovoljenje zavod vnaprej zaračuna 145,35 evra ali 34.850 nekdanjih tolarjev upravne takse, prosilcem za vsa druga dovoljenja (razen dovoljenj za sezonska dela v kmetijstvu) pa 74,45 evra ali 17.850 nekdanjih tolarjev. Na zavodu si višine tarif sicer ne izmišljujejo sami, saj so te določene z zakonom o upravnih taksah. Ni korektno, da strankam zaračunavajo stroške, čeprav svojih dolžnosti ne izpolnjujejo v roku. Ker je zavod samo v lanskem letu izdal dobrih 42 tisoč delovnih dovoljenj, to pomeni, da je z upravnimi taksami zaslužil najmanj tri milijone evrov. Smiselno bi bilo, da bi vodstvo zavoda del tega zaslužka namenilo kadrovski okrepitvi službe za zaposlovanje tujcev in tako zmanjšalo zaostanke. Vprašanje pa je, če to sploh sme storiti glede na omejitev zaposlovanja v javni upravi, ki jo izvaja minister za javno upravo Gregor Virant.

Medtem ko poskuša vodstvo zavoda na čelu z generalno direktorico Marijo Poglajen krivdo za zaostanke opravičiti z odsotnostjo svojih uslužbencev zaradi poplav, zdravstvenih težav in porodniškega dopusta, naši viri trdijo, da je pravi razlog predvsem v slabi organizaciji zavoda. Da je zavod preveč zbirokratiziran organ, opozarja tudi Franc Kokalj, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije in član Ekonomsko socialnega sveta: "Evropska komisija je vlado na ta problem opozorila že večkrat ob obravnavi izvajanja politik zaposlovanja v državah članicah EU." Prepričan je, da bi na zavodu zaostanke lahko rešili v tednu ali dveh, če bi se naloge lotili dovolj zavzeto. Da je postopek mogoče izpeljati hitro, ne nazadnje dokazuje primer Nuklearne elektrarne Krško. V NEK so preteklo soboto začeli izvajati remontna dela, ki bodo trajala mesec dni. V ta namen so najeli deset tujih izvajalcev - devet iz Hrvaške in enega iz BiH. Ker vsi izvajalci z remontnimi deli ne začenjajo sočasno, je zavod za zaposlovanje delovna dovoljenja izdajal po datumih začetka izvajanja del. Do 9. oktobra so tako izdali 380 delovnih dovoljenj, naslednjega dne pa še dodatnih 37 delovnih dovoljenj, skupaj torej 417. Ker so izvajalci prošnje za delovna dovoljenja vložili šele v začetku septembra, to pomeni, da je zavod za pripravo odločb potreboval le dober mesec dni. To pa je bistveno manj, kot porabi za izdajo odločb nekaterim posameznim prosilcem, zlasti delavcem iz Bosne in Hercegovine, ki imajo v Sloveniji svoja podjetja ali so registrirani kot samostojni podjetniki.

Država sili v delo na črno

Zamude pri izdaji delovnih dovoljenj imajo seveda čisto konkretne, boleče posledice. Tujec, ki mu je delovno dovoljenje poteklo, v času do odobritve novega dovoljenja ne sme opravljati nobenega dela. Če torej med čakanjem na delovno dovoljenje opravlja kakršnokoli delo, se po zakonu šteje, da dela na črno. Tujci se tega zavedajo, a kljub temu delajo, ker je to edini način, da preživijo sebe in svoje družinske člane. Država pa zaradi slabe vesti takšno početje dopušča, čeprav bi ga bila dolžna preganjati. Prepoved dela brez delovnega dovoljenja pa ni edina težava, s katero se soočajo. Brez delovnega dovoljenja tujec tudi ni upravičen do pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Še več. Ker je delovno dovoljenje pogoj za pridobitev dovoljenja za bivanje, izguba prvega lahko pomeni tudi izgubo drugega. Zadeve se začasno rešujejo tako, da upravne enote dovoljenja za bivanje podaljšujejo na podlagi potrdil o pravočasno oddanih vlogah za delovna dovoljenja. Zaostanki so še posebej prizadeli tiste tujce, ki so v Sloveniji registrirani kot samostojni podjetniki in ki si osebno delovno dovoljenje podaljšujejo vsako leto znova. Eden takšnih je gradbeni delavec Samir Čajić iz Bosne. Prošnjo za podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja je vložil 16. julija letos, a po skoraj treh mesecih odločbe še ni dobil. Z zavoda za zaposlovanje ga v roku niso uspeli obvestiti niti o tem, ali so njegovo vlogo prejeli in ali je popolna. Informacij o tem, kdaj naj bi bila vloga rešena, preprosto ne more dobiti. Klicni center službe za zaposlovanje tujcev, kjer naj bi tujci dobili ključne informacije o izdaji delovnih dovoljenj in kjer naj bi preverili, ali so njihove vloge sploh popolne, je, kot smo preverili, neprestano zaseden. Operaterja preprosto ni mogoče dobiti na telefon. Čajić se je zato osebno napotil na ministrstvo za delo, kjer se je pritožil nad dolgotrajnim postopkom. "Ker mi je staro delovno dovoljenje poteklo, na novega pa še vedno čakam, v vmesnem obdobju do kritja stroškov zdravljenja nisem upravičen, pa čeprav kot samostojni podjetnik redno plačujem vse prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje," pravi Čajić. Upravičeno se jezi, ker država od njega zahteva redno plačilo prispevkov, hkrati pa sama krepko zamuja pri izdaji delovnega dovoljenja, na podlagi katerega bi sploh lahko zaslužil za plačevanje prispevkov. Od julija še ni obiskal družine v Bosni. "Ne upam si domov, ker se bojim, da me ob vrnitvi v Slovenijo ne bodo spustili čez mejo." Brez delovnega dovoljenja ne more registrirati niti novega avtomobila, ki ga potrebuje za prevoz do delovišč. Podobna je zgodba Ramiza Kličića, ki je v Sloveniji ustanovil podjetje Slup gradbeništvo, d. o. o., zdaj pa že od maja čaka na delovno dovoljenje. Ker nima vstopnega vizuma, živi v Bosni, papirje pa mu ureja nekdanji sosed, ki živi in dela v Sloveniji. Agonijo pridobivanja delovnega dovoljenja dobro ilustrira izkušnja Muharema Kadića, direktorja podjetja Kemiplas iz Dekanov. Čeprav so v podjetju vlogo za delovno dovoljenje direktorja oddali že bistveno pred potekom prejšnjega dovoljenja, jim zavod za zaposlovanje odločbe ni izdal v roku šestdesetih dni, kot to določa zakon o splošnem upravnem postopku. Še več. Zavod podjetja tudi ni obvestil, da je vloga nepopolna. "Ker v petih delovnih dneh od oddaje vloge nismo dobili zahteve za dopolnitev, smo bili prepričani, da je vloga popolna. Šele po večkratnih telefonskih klicih, dopisovanjih in urgencah smo po dveh mesecih ugotovili, da manjka eno od dokazil," navaja Martina Bržan iz kadrovske službe Kemiplasa. Tu pa se zapleti še ne končajo. Ker mora tujec pridobiti še vizum za bivanje v Sloveniji, to pomeni nov postopek pri pristojni upravni enoti, kjer ima delodajalec svoj sedež. Tudi v tem primeru je treba priložiti kopico dokazil, ki so bila že priložena vlogi za delovno dovoljenje. Pri čemer ima tudi upravna enota za odločitev na voljo šestdeset dni. Zaradi tako dolgotrajnega postopka se lahko zgodi, da tujcu dovoljenje za bivanje preteče, še preden začne delati. Dovoljenje za prvo bivanje se namreč lahko izda za največ štiri mesece z možnostjo podaljšanja, sezonsko dovoljenje za bivanje za največ šest mesecev, dovoljenje za bivanje zastopnika pa največ za eno leto.

V zadnjem mesecu so zaostanki dosegli takšne razsežnosti, da na zavodu za zaposlovanje vlada tako rekoč obsedno stanje. Generalna direktorica Poglajnova se je v stiski odločila za dva ukrepa: za 13. oktober je odredila delovno soboto za vse zaposlene v službi za zaposlovanje tujcev, napovedala pa je tudi dodatno notranjo razporeditev dveh delavcev. S težavami zavoda so natančno seznanjeni tudi na ministrstvih za javno upravo in delo. "V okviru programa zniževanja administrativnih stroškov in odprave administrativnih ovir že drugo leto potekajo aktivnosti v smeri poenostavite postopkov pridobivanja delovnih dovoljenj in bivalnih dovoljenj. Ugotavljamo, da kljub že uveljavljenim poenostavitvam v lanskem letu, predvsem na področju deficitarnih poklicev, v praksi še vedno obstajajo problemi z izvedbo poenostavitev. Podjetja se srečujejo predvsem s težavami pri pridobivanju odločb o priznavanju v tujini pridobljenih spričeval, ki jih izdaja ministrstvo za visoko šolstvo," pravijo na ministrstvo za javno upravo in dodajajo, da bo pomembne spremembe prinesla novela zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki jo je državni zbor sprejel že junija, veljati pa bo začela decembra. Ta med drugim predvideva pridobitev prvega delovnega dovoljenja za eno leto in ne samo za štiri mesece, kot to velja zdaj. Poleg tega novela zmanjšuje število potrebnih dokumentov za pridobitev dovoljenja, in sicer s sedanjih petnajstih dokazil, ki jih je stranka morala prilagati sama, na zgolj štiri. Predvsem pa poenostavlja postopek, saj je predvideno, da bo po novem zavod sam pridobil večino dokumentacije - od dokazil o registraciji podjetja, finančnem poslovanju podjetja do dokazil o nekaznovanosti.