Referendum o milijardi evrov

Ali ste za to, da se uveljavi novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki jo je sprejel DZ na izredni seji 11. septembra? Na to referendumsko vprašanje bomo volivci odgovarjali 11. novembra, torej na dan, ko je predviden tudi morebitni drugi krog predsedniških volitev. Odločitev o predsedniškem kandidatu bo dokaj preprosta, za predvideni naknadni zakonodajni referendum pa tega ni mogoče reči. Večini volivcev najbrž sploh ni jasno, o čem naj bi odločali oziroma kakšne bodo posledice njihove odločitve za ali proti. Če referendumsko vprašanje poenostavimo, gre za odločanje o tem, kaj narediti s 35,25 odstotka delnic Zavarovalnice Triglav, ki so ovrednotene na dobro milijardo evrov.

S potrditvijo novele bi se ta delež prenesel na Kapitalsko družbo, z zavrnitvijo pa bi se razdelil med 750.000 posameznikov, ki so bili leta 1990 zavarovanci Zavarovalnice Triglav. Vsak od 750.000 posameznikov bi bil v povprečju upravičen do okoli 1200 evrov, pri čemer bi bili nekateri upravičeni do več, drugi do manj, odvisno od premije, vplačane leta 1990. Sklepamo lahko, da bodo proti noveli glasovali vsi tisti, ki so bili ali vsaj mislijo, da so bili pred sedemnajstimi leti zavarovanci Triglava in ki si na podlagi tega obetajo korist.

A glasovanje proti še ne pomeni, da bo 750.000 posameznikom v žep dejansko kanilo kaj evrov. Pomeni le, da bo morala vlada znova premisliti o načinu lastninjenja Triglava. Povedano drugače: če se bo ljudstvo večinsko strinjalo z namero vlade o prenosu deleža fizičnih oseb na paradržavni sklad, lahko pričakujemo tudi verjetno odprodajo tega deleža tujemu partnerju. Poleg tega bi po vodi splavala možnost, da bi privatizacijo Zavarovalnice Triglav speljali prek javne ponudbe delnic državljanom, za katero se zavzemajo številni strokovnjaki. Po drugi strani zavrnitev novele ne bo pomenila nič drugega kot zgolj iskanje nove rešitve, kako poplačati 750.000 upravičencev. Ali kot pravi doc. dr. Aleš Ahčan z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je sodeloval v svetovalni skupini vlade za dokončanje lastninjenja Zavarovalnice Triglav: "Če bo referendum potrdil novelo, bo obveljal predlog vlade in bo Kad, dosedanji skrbnik deleža 750.000 upravičencev, tudi dejansko postal lastnik deleža, sicer pa bo obveljalo stanje pred predlogom same novele." Pri tem je pomembno vedeti, da vlada leto po razglasitvi referendumske odločitve ne bo smela pripraviti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Odgovor na vprašanje, kako lastniniti zavarovalnico, bi tako dobili šele krepko po parlamentarnih volitvah.

Vlada razdelitvi deleža med 750.000 upravičencev nasprotuje, češ da je ni mogoče izpeljati v razumnem roku in pravično, poleg tega bi stroški delitve presegali tisto, kar bi nazadnje dobili upravičenci. Prva težava se pojavi že pri identifikaciji fizičnih oseb, ki naj bi bile upravičene do dela kapitala. Večina ljudi namreč ne hrani dokazov, da so leta 1990 vplačali zavarovalno premijo. Poleg tega bi morali postopki vključevati tudi dediče tedanjih upravičencev, s čimer bi se zelo razširil krog upravičenih oseb. To bi pomenilo daljše in bolj zapletene postopke, saj bi se povečalo število možnih sodnih sporov. Tudi če bi na ministrstvu za finance na dan izdali sto odločb, bi za to še vedno potrebovali 7500 delovnih dni, torej bi za izdajo vseh odločb potrebovali več kot dvajset let. Če bi na dan izdali dvesto odločb, bi potrebovali deset let, če bi jih izdali štiristo, pa pet let. "Nobeno od teh časovnih obdobij ne omogoča uresničitve namena zakona: zagotoviti učinkovito upravljanje lastninskega deleža Zavarovalnice Triglav," poudarjajo na ministrstvu za finance.

Bajukov salto

Navedeni argumenti ministrstva se zdijo upravičeni. A ni mogoče spregledati, da je finančni minister Andrej Bajuk pred petimi leti, ko je bil še opozicijski poslanec NSi, zagovarjal povsem drugačno mnenje. Skupaj s tedanjim poslanskim kolegom iz SDS, zdaj pa ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom, je leta 2002 v parlamentarnem odboru za finance zahteval, naj vlada z zakonom o lastninjenju zavarovalnic zagotovi enakopravno obravnavo pravnih in fizičnih oseb, tedanji finančni minister Anton Rop pa je opozarjal na težave pri identificiranju upravičencev in na vprašljivo smotrnost takšne rešitve. Bajuk na vprašanje, zakaj je v petih letih tako korenito spremenil mnenje, ni želel odgovoriti. So pa z ministrstva za finance poslali kup argumentov, zakaj se jim zdi delitev kapitala med fizične osebe sporna. Med drugim so zapisali, da "upravičena pravna pričakovanja fizičnih oseb v nobenem od zakonov, ki so urejali lastninsko preoblikovanje Zavarovalnice Triglav, niso bila do te mere individualizirana, da bi na njihovi podlagi lahko posamezne fizične osebe že pridobile individualno določeno pravico".

O upravičenosti fizičnih oseb do kapitala dvomi tudi prof. dr. Ivan Ribnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani: "V SFRJ zavarovalnice niso bile v družbeni lasti. Še manj seveda v državni. Bile vso vzajemne, vendar je ta vzajemnost veljala samo za družbene pravne osebe, ne pa tudi za fizične osebe in pravne osebe, ki niso bile družbene. Pri spremembi zavarovalnic iz vzajemnih družb v delniške družbe delničarji lahko postanejo samo zavarovanci, ki so bili nekoč družbene pravne osebe. Iz de facto lastnikov, kar so bili prej, bi se spremenili v de iure lastnike. Pri tem seveda država ne bi mogla nič dobiti, nič prodati in o ničemer odločati. Ker se to ni naredilo, se zdaj s petnajstletno zamudo popravlja za nazaj, krpa, improvizira in zapravlja čas." Ribnikarju se zdi nesmiselno, da se o lastninjenju zavarovalnice odloča na referendumu. "Kdo neki pa bo glasoval proti temu, da bi na primer dobil tisoč evrov? O zadevah, za katere je jasno, kakšen bo odgovor, verjetno nikjer nimajo referenduma. Po petnajstih letih je treba zadevo urediti tako, da zaradi iskanja 750.000 upravičencev ne bo nihče obogatel na račun drugih." Ker nekdo mora postati lastnik zavarovalnice in ker to ne morejo več postati tisti, ki so bili nekoč de facto lastniki, je po Ribnikarjevem mnenju verjetno najboljše, da se sporne delnice prenesejo na Kad, ki že tako ali tako upravlja premoženje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. "S Kadom ni načeloma nič narobe. Težava je le, da pri nas tisto, kar naj bi bilo državno, praviloma pripada stranki ali strankam, ki so na oblasti," še dodaja Ribnikar.

Razdelitvi med 750.000 fizičnih oseb nasprotuje tudi nekdanji finančni minister, zdaj dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Dušan Mramor: "To bi bila populistična poteza, ki bi drago stala vse davkoplačevalce." Predavatelj na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Jože Mencinger, ki je v državnem svetu sicer glasoval proti vetu na novelo zakona in tudi proti referendumu, pa pravi, da bo na referendumu glasoval proti vladni nameri o prenosu spornega deleža na Kad. "Razlog je nezaupanje v Kad, saj se je pokazal kot institucija, ki deluje, kot ji naroča vsakokratna oblast, s tem da je tokratna še posebej prizadevna." Toda Mencinger nasprotuje tudi razdelitvi med nekdanje zavarovance, v podkrepitev pa ne navaja samo težav pri identifikaciji upravičencev, pač pa predvsem upravičeno bojazen pred desetletnim prekupčevanjem z delnicami, ki bi pripeljalo do koncentracije lastništva, verjetno v rokah tujcev. Po njegovem bi bila najpreprostejša rešitev prenos delnic neposredno na ZPIZ, ta pa bi z razdeljenimi dobički zmanjševal luknjo v pokojninski blagajni. "Seveda je mogoče reči, da vsi upokojenci leta 1990 niso bili zavarovanci Zavarovalnice Triglav. Toda takratni zavarovanci tudi delničarji niso bili, saj je šlo za vzajemno zavarovanje."

Rešitev, ki ni bila ponujena

Možnost, da bi Kad ostal skrbnik delnic, nato pa bi jih po določenem času prenesel na ZPIZ, je v poročilu kot eno od rešitev navedla tudi svetovalna skupina za dokončanje privatizacije Zavarovalnice Triglav, ki jo je vodil dekan Pravne fakultete v Ljubljani dr. Rajko Pirnat, med njenimi člani pa so bili prvi nadzornik Zavarovalnice Triglav Damjan Mihevc, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič in ekonomist Aleš Ahčan. Toda hkrati so člani svetovalne skupine opozorili, da bi bil glede na veljavno zakonodajo prenos delnic na ZPIZ možen le neodplačno, to pomeni, da bi bilo verjetno smiselno prenašati le delnice, ki jih je Kad dobil neodplačno, torej samo 11,35 odstotka delnic, ne pa tudi preostalih 23,87 odstotka delnic, ki jih je Kad odkupil. "Če bi se odločili za prenos delnic na ZPIZ, bi ZPIZ sicer vsem, ki bodo prejemali pokojnino, izplačal določen znesek iz naslova teh delnic, pri tem pa bi bil lahko temeljni problem ovrednotenje zneska, ki bi ga prejeli, saj je ta odvisen od cene delnic ob prodaji," so zapisali v poročilu. Kot drugo možnost so navedli predlog zakona, po katerem bi Kad za delnice izdal obveznice, te pa bi brezplačno prevzel ZPIZ. To bi bilo seveda mogoče narediti šele po tem, ko bi delnice Zavarovalnice Triglav nekaj časa kotirale na borzi. Z izdajo obveznic bi Kad pridobil tudi pravico do razpolaganja z delnicami, in sicer z odplačnimi in neodplačnimi. "Z izdajo obveznic bi se dejansko najbolj približali namenu delitve upravičenj med fizične osebe, saj je v tem primeru vnaprej znana višina sredstev, ki jih bo ZPIZ prejel iz tega naslova," so zapisali v poročilu. "Najboljša možnost bi bila tista, po kateri bi Kad obdržal 35,25-odstotni delež in bi ga dolgoročno upravljal za ZPIZ," pravi Mihevc. Težava je v tem, da vlada svojim svetovalcem ni prisluhnila, pač pa je oblikovala takšno novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, po kateri lahko Kad prosto razpolaga s spornimi delnicami, to pomeni, da jih lahko kadar koli odproda, tudi pod ceno. Prav to pa je glavni razlog, zaradi katerega opozicijske stranke volivcem svetujejo, naj na referendumu glasujejo proti noveli zakona.

A izvirnega greha za zaplete s poplačilom 750.000 upravičencev ni zagrešila Janševa vlada, pač pa že nekdanja Drnovškova vlada. Načelo, da se nenominirana družbena lastnina zavarovalnic razdeli pravnim in fizičnim osebam glede na njihove vplačane premije, je bilo uveljavljeno leta 2002 z zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Res pa je, da sta k takšni vsebini zakona pripomogli tudi tedaj opozicijski stranki NSi in SDS. Ker tedanja vlada ni našla ustreznega modela lastninjenja, je bilo odločeno, da se to premoženje začasno prenese na Kad, vendar ga ta do končne rešitve ne sme odtujiti. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo v letu dni sprejet poseben zakon, ki bo uredil razdelitev nenominiranega kapitala 750.000 upravičencem. Toda ne Drnovškova ne Ropova vlada tega posebnega zakona nista pripravili. Janševa vlada pa je v okviru Partnerstva za razvoj še maja letos soglašala, da se mora z novelo zakona urediti prepoved razpolaganja s spornimi delnicami do končne ureditve tega vprašanja. Nato je mnenje čez noč spremenila. V parlament je poslala novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, s katero je 750.000 upravičencem odvzela pravico do udeležbe pri privatizaciji Triglava in predlagala, da se sporni delež prenese na Kad. Ker je vlada tako pravzaprav nacionalizirala premoženje fizičnih oseb, je državni svet vložil zahtevo po referendumu.

V opozicijskih vrstah so referendumu naklonjeni, saj v njem vidijo varovalko pred morebitno hitro razprodajo Zavarovalnice Triglav. "Vlada je z novelo zakona enostransko prekršila dogovor glede lastninskega preoblikovanja Zavarovalnice Triglav, ki smo ga dosegli v okviru partnerstva," pravi vodja poslanske skupine SD Miran Potrč. In dodaja:"Zaradi slabih izkušenj v preteklosti, predvsem pri prodaji državnega deleža v Mercatorju, se bojimo, da želi vlada tudi tokrat na hiter in netransparenten način razprodati pomemben delež Zavarovalnice Triglav." Spomnimo se: pred dvema letoma sta paradržavna sklada Sod in Kad brez javnega razpisa in prevzemne premije Istrabenzu in Pivovarni Laško prodala svoj skoraj 30-odstotni delež v Mercatorju. Istrabenz je dve leti pozneje delnice Mercatorja prodal, pri tem pa zaslužil skoraj sto milijonov evrov. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je bilo državno premoženje pri prodaji Mercatorjevih deležev oškodovano. V opozicijskih vrstah se bojijo, da bi se ta scenarij ponovil tudi pri Zavarovalnici Triglav, zato se jim zdi edino smiselno, da se morebitne vladne namere ustavijo z referendumom. "Prenos spornih delnic na Kad bi bil smiseln samo ob zagotovilu, da ne bo hitre prodaje Zavarovalnice Triglav brez javnega razpisa. Tega zagotovila pa ni, saj novela zakona Kadu omogoča, da s spornimi delnicami prosto razpolaga," opozarja vodja poslanske skupine Zares dr. Matej Lahovnik.