Obljube o novih sanjah

Na dan, ko nastajajo nove stranke, je navadno slovesno, ljudem, ki oblikujejo nove politične entitete, se pač zdi to pomemben, prelomen dogodek. Ene si na kongresu za začetek predvajajo državno himno in politiki se strumno postavijo pokonci. Spet druge začnejo z borbenimi govori voditeljev, morda kakšna tudi s priložnostnim kulturnim programom ... V soboto, na dan, ko se je združenje Zares prelevilo v politično stranko, pa so za začetek udeleženci ustanovne konvencije poslušali del Apologije, Sokratovega zagovora pred atenskimi tožniki, kot ga je zapisal njegov učenec Platon. Učene besede na smrt obsojenega filozofa niso najbolj vsakdanji začetek političnih konvencij. A Zares si jih je privoščil. Ciniki bi rekli, da zato, ker so sodelujoči s tem poskušali ustvariti lažni vtis pomembnosti, skeptiki pa bi Sokrata jemali kot morebitni dokaz, da se v stranki zavedajo napak dosedanjih, tudi svojih politik in jih z všečno prezentacijo celo priznavajo.

Nastop igralca Petra Ternovška je bil seveda pomenljiv. Ne zaradi filozofske izobrazbe strankinega voditelja Gregorja Golobiča, pač pa zaradi vsebine povedanega. "Mahnil sem ga k nekomu, ki je užival velik sloves modrosti," je zbrani zaresovski forum s Sokratovim zagovorom nagovoril igralec, "skrbno sem pretipal možu obisti - imena vam ne bom izdal, a bil je eden naših politikov - toda dlje, ko sem govoril z njim, močnejši je bil vtis, da se možak mnogim zdi moder, najbolj pa sam sebi, da pa v resnici ni moder ... Kakor vse kaže, ne jaz ne on nimava dovolj znanja, da bi se postavljala, vendar sem jaz na boljšem, ker si on domišlja neko vrednost, pa je v resnici brez nje, jaz pa prav tako ničesar ne vem, a si tudi ničesar ne domišljam." Interpretacija zagovora modrosti pred političnim zborom nove stranke je zbrane pač poskušala opozoriti, da nova politika, o kateri so tisto soboto vseskozi razpravljali, pomeni, da se morajo stranka in njeni voditelji samoomejevati, da morajo, kot je pred tedni dejal Golobič, o svojih odločitvah dvomiti tudi takrat, ko so o njih najbolj prepričani. "Občudovanja vredno bi bilo, da vodilni mož stranke prizna, da je vsaka rešitev slaba, da so vse ali slabe ali še slabše; da zato predlaga nekaj, kar bo imelo sicer neugodne posledice, a da bodo posledice drugačnih predlogov še slabše," sta o Zaresu napisala Taras Kermauner in Alenka Goljevšček - Kermauner v filozofskem spisu, spisanem ob nastanku stranke.

Ostanki starega v nas samih

Kljub večkrat izraženemu dvomu in previdnih političnih napovedih uspeha so zbrani na ustanovni konvenciji največkrat uporabili besedo nova. Razpravljavci so trdili, da je prišel čas za novo politiko, da so se na Gospodarskem razstavišču zbrali predvsem novi, v javnosti neznani posamezniki, da je pred njimi novo politično delovanje, da prihaja nov preboj ... Priseganje na novo in nove je razumljivo. Stranka je dobila uradno ime Zares - nova politika. Nastala je kot alternativa že delujočim slovenskim političnim strankam. Ker je nova, naj bi z novim delovanjem povečala ugled slovenske politike. In z novimi koncepti odprtosti in samoomejevanja začela novo politično zgodbo. Še enkrat. Od začetka. Od tistih zlatih koncev osemdesetih let, ko je Slovenijo razganjalo od nove energije in nove demokracije. Le da je potem politika v nekaj letih na izhodiščne ideale pozabila.

A kako biti pravzaprav nov? Še posebej, če del novega sestavljajo, kot je priznal Golobič, tudi "ostanki starega v nas samih", ostanki delovanja, s katerimi bi bilo treba čim hitreje obračunati. O ostankih, pasteh umazane politike, je Golobič govoril že mnogokrat. Recimo leta 2003, ko je v intervjuju za Mladino napovedal razkroj takrat še monolitne LDS. "Strankin vlak, na katerem se je bilo imenitno voziti, občasno v jedilnem vagonu celo igrati tarok, se lahko jutri ustavi. Posebno 'freeriderjem' se običajno zdi, da se jim godi velika krivica, ko jih sprevodnik pozove k lopati in premogu ... Kdo pa verjame, da lahko LDS na naslednjih volitvah za državni zbor ponovi ali pa celo preseže zadnji volilni uspeh? In zato nekateri mislijo, da je skrajni čas, da stranki izstavijo račune, da ta še pred svojim zatonom poskrbi zanje, da jim ministri končno začnejo služiti, tako kot to počno druge stranke." Opisani boj za partikularne interese sicer ni bil samo značilnost tedanje LDS, pač pa so z njim akutno okužene tako rekoč vse slovenske stranke. In če gre verjeti ljudem iz Zaresa, je nova stranka nastala tudi zaradi upora zoper partikularno polaščanje javnega in vsega, kar je okoli njega.

Politični altruizem

Napotke novi stranki sta v že omenjenem spisu nakazala zakonca Kermauner. Po njunem premisleku ljudje ne bi smeli skrbeti samo za samoohranitev, pač pa bi se morali udejanjiti v drugenju, v oddaljitvi od egoizmov, v solidarnosti, etiki, sodelovanju, ljubezni. Enako je s politiko. "Politika, ki je v sebi dvojna - skrb za obči blagor in polaščanje drugega -, bo nova, dobra, primerna, če bo tendirala v smer drugenja, tj. obratno od smeri polaščanja, oblasti, klientelizma, laži, izkoriščanja, zatiranja, lenobe, neumnosti, nadutosti, sovraštva, ubijanja." Takšno politično delovanje je sicer lahko samomorilsko, vsaka nova politična skupnost, ki vstopa v že oblikovani politični prostor in razmerja znotraj njega, bo sprva vedno presojana s stališča tradicionalnega, v Sloveniji zelo razširjenega nezaupanja do politike, politikov in nekajkrat že potrjenega vtisa, da v teh krajih politika pomeni predvsem prilaščanje in malo manj upravljanje. "Zavedava se, da je najina zamisel tvegana; da so ljudje raje ne-umni kot pametni; da so zato politiki nagnjeni k populizmu in k demagogiji. A ker tako ravnajo vse stranke - ker je to logika kratkoročne koristi stranke -, bi bilo 'odrešilno', če bi se pojavila stranka, ki bi bila zares druga od ostalih, ne le navidezno drugačna. Ki bi vpeljala nov stil: priznavanje resnice, avtorefleksijo in avtokritiko, namesto konvencionalnega napadanja nasprotnika in tekmeca ... Razlika med starim in novim vsebinskim 'stilom' - držo - bi morala biti vidna, ostra. Za ceno tveganja, da takšna stranka v začetku ne bo razumljena. Morda pa ravno zaradi jasne alternativnosti bo ..."

Nove sanje

Nekaj so misli in obljube o novih in novem, nekaj drugega pa je politična realnost. Stranka Zares se, kot pravi njen predsednik, "spušča na teren, ki je nevaren, ki ni enostaven, na teren, ki je poln pasti, ki sam po sebi omogoča zdrs, na področje polaščanja resnice in polaščanja drugih". Njene obljube o drugačnosti politike imajo za zdaj pridih utopije, ne toliko zaradi pasti nerazumevanja novega, pač pa predvsem zaradi okolja, v katerem je stranka nastala. Deloma se je to pokazalo tudi na konvenciji, ko se je med predstavniki mlajših in malo manj mladih članov razvnela ostra polemika o tem, ali je primerno, da je v ožje vodstvo stranke po avtomatizmu imenovan tudi predstavnik še ne delujočega strankinega podmladka. Eni so trdili, da mora stranka prisluhniti mladim, drugi so opozarjali, da bi lahko takšna delitev na ene in druge fragmentirala stranko, ustvarila različne interesne skupine, ki bi se znotraj nje borile za svoje interese. Prepir je s pragmatičnim predlogom, naj podmladek sam izvoli svojega predsednika, ta pa bo potem postal član predsedstva stranke Zares, končal Golobič. V soboto je bilo izvoljenih sicer pet, v javnosti ne najbolj prepoznavnih podpredsednikov. Eden je Andrej Rus, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede, kjer med drugim poučuje predmet krizni menedžment Rus sicer v ljubljanskem mestnem svetu zaseda stol Jankovićeve liste. Druga podpredsednica je Felicita Medved, strokovnjakinja za geografijo, tretji je Branko Lobnikar predstojnik katedre za policijsko upravljanje in menedžment na Fakulteti za varnostne vede, četrta Mojca Gabrovšek, ki je doktorirala iz psihiatrične genetike, in peti Peter Česnik, samostojni podjetnik iz Avstralije, ki se je pred kratkim vrnil v Slovenijo. Peterica podpredsedniških političnih debitantov je dobra protiutež izkušenemu predsedniku, na katerega politična konkurenca lepi očitke, da zaradi njega Zares ne prinaša nič novega.

Zares ima v parlamentu sedem poslancev. To je več, kot jih imata SNS in DeSUS, enako, kot jih ima SLS, in samo poslanec manj, kot jih ima NSi. Strankina politična moč je razmeroma velika, okvirno znaša okoli 7 odstotkov glasov na parlamentarnih volitvah. Kljub trditvam, da Zaresa kategorije levih in desnih ne zanimajo, bodo zanj prej glasovali tisti, ki sami sebe štejejo za leve, kot pa oni drugi. A za druge bo ring strankarske politike kmalu ponudil nov dvoboj. Kongres SLS bo čez dober mesec. Tam se bosta za prihodnost SLS spoprijela Janez Podobnik in Bojan Šrot.

In Sokrat? Ko so ga Atenci obsodili, je popil strup in umolknil. Hitro bo umolknila tudi nova politika, če ne bo spoštovala zavez, o katerih je veliko govorila in jih sprejemala na sobotni ustanovni konvenciji.