Predsednikov populizem
Vlada je tik pred novoletnimi prazniki napovedala vrsto ukrepov za boj proti naraščajočemu razslojevanju, ki ga je večidel zakrivila sama
Janez Janša na taboru svoje stranke v Lepeni leta 2005
© Miha Fras
Vlada je na zadnji seji leta 2007 delila predvolilne darove. Tako je upokojencem z najnižjo pokojnino obljubila višji varstveni dodatek, davčnim zavezancem z najnižjim dohodkom manjšo davčno obremenitev, družinam pa brezplačen vrtec za drugega in vsakega naslednjega otroka. Nobenega dvoma ni, da bodo ti ukrepi v čedalje bolj razslojeni družbi načelno dobro sprejeti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Janez Janša na taboru svoje stranke v Lepeni leta 2005
© Miha Fras
Vlada je na zadnji seji leta 2007 delila predvolilne darove. Tako je upokojencem z najnižjo pokojnino obljubila višji varstveni dodatek, davčnim zavezancem z najnižjim dohodkom manjšo davčno obremenitev, družinam pa brezplačen vrtec za drugega in vsakega naslednjega otroka. Nobenega dvoma ni, da bodo ti ukrepi v čedalje bolj razslojeni družbi načelno dobro sprejeti.
Najbolj se je daru razveselilo 50.000 upokojencev z najnižjimi pokojninami. A za uresničitev tega ukrepa bo iz državnega proračuna že letos treba nameniti 5,8 milijona evrov, leta 2009 pa 6,5 milijona evrov. Nobenega dvoma tudi ni, da bo dvig pokojnin negativno vplival na že zdaj visoko inflacijo. To bi moralo vlado skrbeti, opozarja dekan ljubljanske ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor.
Zadovoljni pa niso le upokojenci. Vlada je ministrstvu za finance naročila, da mora že do prve januarske seje vlade (!) pripraviti tudi predlog sprememb zakona o dohodnini, da bi davčnim zavezancem z najnižjimi dohodki, torej prejemnikom zajamčenih plač, povečali splošno olajšavo oziroma zanje uvedli posebno olajšavo. Prav zavezance z najnižjimi dohodki je namreč najbolj prizadelo zvišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin.
Pomenljivo je, da je vlada s tem ukrepom čakala do volilnega leta, čeprav bi ga lahko uveljavila že ob reformi davčnega sistema, ki jo je izpeljala leta 2006 in velja od leta 2007. A predsednik vlade Janez Janša očitke zavrača. Trdi, da sprememba ne posega v koncept komaj lani uveljavljenega dohodninskega zakona.
Toda če vlada res želi pomagati državljanom z najnižjimi dohodki, bi se zadeve lotila tako, da bi najnižjo davčno stopnjo, ki zdaj znaša 16 odstotkov, znižala - navsezadnje je leta 2004 to naredila tudi Ropova vlada, ko je najnižjo davčno stopnjo znižala s takratnih 17 na 16 odstotkov. Ne smemo pozabiti, da je enotno davčno olajšavo uvedla prav sedanja vlada, z namenom, da bi davčnim zavezancem olajšala delo pri izpolnjevanju dohodninske napovedi. Ni nepomembno tudi, da je z letom 2007 uvedena splošna davčna olajšava občutno koristila predvsem premožnejšim.
Kako bo uvedba višje splošne olajšave za zavezance z nižjimi dohodki obremenila državni proračun, predsednik vlade ni znal povedati. Zagotovo pa finančni učinki ne bodo nižji od 40.000 evrov, kot je ministrstvo za finance zavajajoče zapisalo v gradivu za sejo vlade. Za zdaj vlada sploh še nima izračunanih posledic napovedanega ukrepa - dejanski stroški bodo znani, ko bo ministrstvo pripravilo novelo zakona o dohodnini. Pri tem ni nepomembno, da ima ekipa finančnega ministra Andreja Bajuka na mizi hkratno zahtevo vlade, da mora pripraviti takšne popravke letošnjega proračuna, s katerimi se bo zagotovila nevtralnost ukrepov na javnofinančni položaj države. Je to sploh mogoče?
Za zdaj torej tudi še ni mogoče napovedati, za koliko se bo spremenila splošna olajšava in koliko davčnim zavezancem se bo zaradi tega ukrepa res spremenila dohodninska obveznost. Znano je le, da bo novost veljala že pri odmeri dohodnine za leto 2008.
To pa niso edini ukrepi, o katerih razmišlja vlada. Če se bodo inflacijska gibanja nadaljevala tudi letos, namerava iz rokava potegniti še nekaj adutov, o katerih premier Janša še molči. Domnevamo, da jih bo razkril tik pred volitvami.
Republikanska politika
Čeprav je pohvalno, da je vlada priskočila na pomoč socialno najšibkejšemu sloju prebivalstva, bi bilo boljše, če bi v prvih treh letih svojega mandata poskrbela za razmere, v katerih takšni gasilski ukrepi sploh ne bi bili potrebni. Veliko bi storila že, če bi se pravočasno spoprijela z inflacijo, najvišjo v zadnjih petih letih. Ali če sploh ne bi odpravila davčne olajšave za stotisoče tistih, ki imajo najmanj. Prav ta vlada je namreč sprejela že omenjeni dohodninski zakon, po katerem davčne osnovne ni več mogoče znižati zaradi naložb v bivališča, odpadlo pa je tudi zbiranje računov za zdravila, učbenike in druge izdatke. "Dobro je, da je vlada ugotovila, da je sama napačno tri leta gradila družbo, kjer so bogati postajali bogatejši, revni pa vse revnejši, in da vsaj razmišlja o ukrepih, s katerimi bi popravila svoje napake. Toda posledice so tu. Inflacija je visoka, prav tako dolgovi," o vladnih ukrepih meni poslanec SD Milan M. Cvikl. "Vlada je naprej ustvarila inflacijske pritiske in makroekonomsko neravnotežje, nato je vse leto zavračala vsa, tudi mednarodna opozorila, zdaj pa požar gasi s populističnimi ukrepi, ki še nimajo realne podlage. Gre za klasične ukrepe republikanske politike, ki si z drobtinicami kupuje mandat."
Premier Janša je še oznanil, da bo Slovenija leto 2007 zaključila s proračunskim presežkom v višini od 30 do 35 milijoni evrov, ki naj bi bil posledica višje gospodarske rasti in manjše porabe po ministrstvih, predvsem prihranka ministrstva za promet. "S tem bo fiskalna politika prvič v zgodovini te države pozitivna," je poudaril Janša.
Ironija je, da smo bili državljani še novembra 2007 prepričani, da je v proračunu primanjkljaj. Kako je vladi v dveh mesecih uspelo ustvariti proračunski presežek, ni jasno. Po mnenju vodje poslanske skupine stranke Zares Mateja Lahovnika gre za zavajanje, saj zaključni račun kaže drugačno sliko. "Ali gre za dejanski proračunski presežek ali pa le za računovodski hokuspokus, bo jasno, ko bo vlada predstavila konkretne številke," izraža dvom tudi predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Bogomir Kovač.
Po Cviklovem mnenju je presežek odraz blaginje zgolj dela prebivalstva. "Težava je, da velik del varčevalnih ukrepov temelji na realno nižjih socialnih transferjih, kar ob visoki inflaciji stotisočem upokojencev in zaposlenih z najnižjimi dohodki onemogoča preživetje. Imamo 13-odstotno rast cen hrane, 11-odstotno rast javne porabe za leto 2008, hkrati pa smo imeli le dveodstotno rast pokojnin in le nekajodstotno rast minimalnih plač." Cvikl vladi sicer ne oporeka manjše porabe po ministrstvih, opozarja pa, da je ta predvsem posledica neučinkovitega delovanja ministrskih ekip in velikih zamud pri črpanju sredstev iz blagajne EU ter s tem povezane neizkoriščenosti domačih virov za sofinanciranje ukrepov. Če država iz proračuna EU načrpa manj denarja, kot bi ga lahko, to hkrati pomeni, da zapravi tudi manj svojega lastnega denarja, s katerim mora biti obvezno udeležena pri izvedbi evropskih projektov. "Brez dvoma drži, da se je v proračun nateklo več sredstev zaradi višje gospodarske rasti. Žal pa je pospešek gospodarske rasti posledica visokega zunanjega zadolževanja, zato ni dolgoročno vzdržen," opozarja Cvikl. BDP na prebivalca je leta 2004 znašal približno 13.400 evrov, leta 2007 pa približno 16.500 evrov, bruto zunanja zadolženost države je decembra 2004 znašala 15,3 milijarde evrov in konec septembra 2007 že 31,9 milijarde evrov. V mandatu sedanje vlade se je torej zadolženost države povečala za več kot 100 odstotkov. A vlada namerava zadolževanje nadaljevati tudi letos, ko naj bi se zadolžila za 38 odstotkov več kot leta 2007. "Ni pomemben samo proračunski presežek, pač pa tudi dolgoročna vzdržnost gospodarske rasti in nizka inflacija, torej blaginja za vse. Rast je posledica visoke rasti zadolževanja, inflacija pa je najvišja po letu 2002. Vse to je zadnje leto za dvajsetino zmanjšalo konkurenčnost podjetij," meni Cvikl.
A najbolj populistična odločitev vlade ni napovedana pomoč 200.000 državljanom, ki živijo pod pragom revščine, pač pa odločitev, da bo Zavarovalnico Triglav tik pred parlamentarnimi volitvami privatizirala po modelu, ki ga je uporabila že pri privatizaciji NKBM. Vlada namerava že marca prek prve javne prodaje (IPO) državljanom v odkup ponuditi 34,47 odstotka delnic Zavarovalnice Triglav.
Gre za sporni delež zavarovalnice, o katerem so državljani novembra lani odločali na referendumu. Zdaj je skrbnik teh delnic Kapitalska družba. Naj spomnimo, da je državni zbor lani sprejel novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, s katero je Kadu omogočil prosto razpolaganje z delnicami Triglava, a se je pozneje večina državljanov na referendumu izrekla proti tej rešitvi. Po vladni zamisli zdaj kupnine od prodaje skoraj 35-odstotnega deleža zavarovalnice ne bo deležen Kad, saj jo bo moral dati v upravljanje več upravljavcem, ki jih bo izbral na javnem razpisu. Neto letni donos te kupnine naj bi se po načrtih vlade stekal v blagajno pokojninskega zavoda, ta pa bi s prilivi kril bodoči primanjkljaj v pokojninski blagajni. Vprašanje je seveda, ali je javna prodaja Zavarovalnice Triglav res skladna z referendumsko voljo ljudi. Pri odkupu delnic bodo sodelovali državljani, ki bodo za tak nakup imeli dovolj denarja. To pa niso nujno tisti, ki so bili zavarovani pri Triglavu in jim zato dejansko pripada že omenjeni skoraj 35-odstotni delež zavarovalnice.
Je javna prodaja za Zavarovalnico Triglav res najboljši model privatizacije? Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo boljše, če bi zavarovalnica dobila strateškega partnerja, ki bi ji v prihodnosti omogočal širitev. Tega pomisleka se zavedajo tudi na ministrstvu za finance, sicer ne bi še vedno dopuščali možnosti, po kateri bi se pri privatizaciji zavarovalnice uporabila kombinacija javne prodaje z dokapitalizacijo. To pomeni, da bi se sočasno s prodajo Kadovega deleža vplačevale tudi dokapitalizacijske delnice. Po mnenju ekonomista dr. Jožeta P. Damijana bi se morala vlada pri javni prodaji Zavarovalnice Triglav izogniti napakam, kakršne je storila pri prodaji NKBM. Zato ji predlaga, naj tokrat uporabi metodo licitacije. "S tem bi se privatizacijska cena močno približala prihodnji tržni ceni, vlada pa bi se hkrati izognila očitku strokovne javnosti in opozicije o prodaji pod ceno," svetuje Damijan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.