Zavajajoče darilo

Državni zbor je pred kratkim potrdil vladni sveženj prve pomoči zaradi visoke inflacije, ki poleg višjih pokojnin in višjih otroških dodatkov uvaja tudi višje dohodninske olajšave za ljudi z najnižjimi dohodki. Z novelo zakona o dohodnini se poleg dosedanje enotne splošne olajšave, ki letos znaša 2959,60 evra, uvajata še dve dodatni splošni olajšavi: 4959,60 evra olajšave za letne bruto dohodke do 6800 evrov ter 3959,60 evra olajšave za letne bruto dohodke nad 6800 in do največ 9000 evrov. Povedano drugače: za zavezance z letnimi dohodki do 6800 evrov je uvedena nova dodatna splošna olajšava v višini 2000 evrov na leto, za zavezance z letnimi dohodki med 6800 in 9000 evri pa v višini 1000 evrov. Namen tega ukrepa, ki naj bi po napovedih vlade proračun letos stal kar 38 milijonov evrov, je ublažitev učinkov povišane rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, ki je najbolj prizadela ljudi z najnižjimi dohodki. Zagotavljal naj bi namreč, da njihovi dohodki kljub inflaciji realno ostanejo na enaki ravni. Po izračunih ministrstva za finance naj bi približno 205.000 dohodninskih zavezancev z olajšavama letos pri neto dohodkih pridobilo od 160 do 320 evrov.

Čeprav se zdi učinek vladnega darila na prvi pogled ugoden, se je treba zavedati, da gre v resnici za zelo majhne zneske. Pa še teh dokaj skromnih zneskov mnogi delavci, ki danes nanje računajo, v resnici ne bodo deležni. Še huje. Po izračunih, ki so jih pripravili v Združenju delodajalcev Slovenije, največ ne bodo pridobili zaposleni v podjetjih, ki prejemajo minimalno plačo, pač pa druge kategorije zavezancev, kot so na primer samostojni podjetniki posamezniki ali pa študentje. Z vladnim ukrepom bo torej največ pridobila skupina ljudi, za katero dodatna olajšava ni bila uvedena. To kaže, da je bil za vlado pomembnejši umetniški vtis kot pa dejanski učinki ukrepa. Poglejmo konkretne izračune, ki razkrivajo vso absurdnost novele zakona o dohodnini.

Delavec, ki prejema minimalno plačo in nima nobenega vzdrževanega družinskega člana, bo zaradi uvedbe nove dodatne splošne olajšave na leto sicer res prejel za 319,92 evra višjo neto plačo. Toda če bo temu istemu delavcu, ki prejema mesečno bruto plačo do višine 566,67 evra, izplačan tudi regres, bodo s tem njegovi letni dohodki presegli mejo 6800 evrov, zaradi česar mu pri odmeri dohodnine ne bo priznana olajšava v višini 2000 evrov, temveč samo v višini 1000 evrov. Zakon o dohodnini se namreč ne nanaša samo na dohodke iz plače, pač pa na vse obdavčljive dohodke, torej tudi na regres kot sestavni del letne davčne osnove za dohodnino. Pri tem imajo pravico do regresa v višini najmanj minimalne plače vsi delavci, ki imajo pravico do letnega dopusta. Podjetja so regres dolžna izplačati, tudi če poslujejo z izgubo, le da je v tem primeru znesek regresa nižji, nikakor pa ne nižji od minimalne plače, ki trenutno znaša 538,53 evra, a se bo z dogovorom med sindikati in delodajalci že v kratkem povišala za dvajset evrov, torej na 558,53 evra.

Če bo torej delavcu izplačan regres, do katerega je upravičen po zakonu, bo zaradi tega avtomatično izpadel iz igre za najugodnejšo splošno olajšavo. Če pa bo dodatna splošna mesečna olajšava v višini 166,67 evra (ena dvanajstina letne olajšave v višini 2000 evrov) upoštevana že pri izračunu akontacije dohodnine od redne mesečne plače, bo moral ta delavec dohodnino doplačati. Med letom mu bo namreč delodajalec obračunaval dodatno olajšavo v višini 2000 evrov, čeprav bi bil zaradi regresa dejansko upravičen le do dodatne olajšave v višini 1000 evrov. Zaradi tega bo ob koncu dohodninskega leta davkariji dolžan denar, ki ga bo moral seveda doplačati. Temu se bo delavec izognil le, če bo delodajalcu naročil, naj mu dodatne olajšave ne upošteva že med letom.

Še manj koristni od vladnega darila bo imel delavec, ki prejema minimalno plačo in ima enega vzdrževanega družinskega člana, na primer otroka. Dodatna splošna olajšava mu bo v tem primeru na leto prinesla komaj za 24,72 evra višjo neto plačo. Če pa bo dobil izplačan tudi regres, pa čeprav le v višini minimalne plače, bo zaradi tega prestopil magično mejo 6800 evrov, zaradi česar mu bo pri odmeri dohodnine priznana dodatna splošna olajšava samo v višini 1000 evrov.

Učinek vladnega darila pa bo povsem izpuhtel v primeru delavca, ki prejema bruto plačo v višini 750 evrov. Drži sicer, da bo delavec s 750 evri bruto plače, ki nima nobenega vzdrževanega družinskega člana, na leto prejel za 159,96 evra višjo neto plačo. Toda če bo hkrati prejel tudi regres, bodo njegovi skupni letni dohodki presegli cenzus 9000 evrov, zaradi česar mu pri odmeri dohodnine ne bo priznana niti dodatna splošna olajšava v višini 1000 evrov, kaj šele, da bi mu bila priznana dodatna olajšava v višini 2000 evrov. Če pa bo dodatna splošna olajšava v višini 83,33 evra (ena dvanajstina olajšave v višini 1000 evrov) upoštevana že pri izračunu akontacije dohodnine od redne mesečne plače, bo moral dohodnino doplačati, saj mu pri odmeri dohodnine dodatna splošna olajšava ne bo priznana.

Prav tako nobene koristi od dodatne splošne olajšave ne bo imel niti tisti delavec, ki prejema bruto plačo v višini 750 evrov in ima enega vzdrževanega družinskega člana. Skratka, delavec z zgolj 750 evri bruto plače in izplačanim regresom si od vladnega ukrepa ne more obetati nobenega prihranka, saj bo tudi v prihodnje deležen enake splošne olajšave, kot je je bil deležen doslej.

Nekateri zasebni davčni svetovalci zato pravijo, da je celo boljše, če se delavec regresu odpove, saj bo tako deležen dodatne splošne olajšave, na podlagi katere bo njegov neto dohodek na letni ravni isti, hkrati pa bodo zadovoljni tudi delodajalci. Hkrati se sprašujejo, ali po vseh tem sploh še drži, da bo ugodnosti deležnih 205.000 zavezancev, kot trdi vlada, ali pa bo upravičencev do dodatne splošne olajšave v resnici precej manj. Po mnenju davčnih strokovnjakov je velika napaka vlade, da znova nagrajuje tiste, ki ne delajo nič ali ki delajo manj, ker so zaposleni samo del leta. Vlada je s svojim ukrepom tudi nagradila prevsem tiste brez otrok - predvsem študente in upokojence, namesto da bi najbolj priskočila na pomoč davkoplačevalcem z otroki. Delavec z letnim bruto dohodkom, nižjim od 6800 evrov, ki uveljavlja otroka, bo namreč po noveli zakona deležen le učinka v višini dobrih 24 evrov neto letno, tisti brez otrok pa v višini 320 evrov neto letno.

Da izračuni združenja delodajalcev glede učinkov brez dvoma držijo, so potrdili tudi na ministrstvu za finance. Po oceni ministrstva je zavezancev z letnimi dohodki, ki so nižji od 6800 evrov, okrog 60 tisoč. Ob tem pa ne povedo, da je bilo novembra lani v Sloveniji skupno le 19.369 zaposlenih, ki so prejemali minimalno plačo. V skupini 60 tisoč zavezancev, ki naj bi se jim z večjo splošno olajšavo po oceni ministrstva povečali neto prejemki, torej v večini sploh niso zaposleni v podjetjih, pač pa druge kategorije zavezancev, predvsem samostojni podjetniki, od katerih mnogi danes živijo naravnost odlično, čeprav domnevno izplačani dohodki izkazujejo, da so na socialnem robu. Znano je, da se za dohodek fizične osebe iz opravljanja dejavnosti za priznavanje dodatne splošne olajšave šteje dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za socialno varnost ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih. Če torej dobiček fizične osebe, ki opravlja dejavnost, povečan za znesek obračunanih prispevkov za socialno varnost, ne bo presegal 6800 evrov oziroma 9000 evrov, ji bo pri odmeri dohodnine za letošnje leto priznana dodatna splošna olajšava v višini 2000 oziroma 1000 evrov. Po oceni združenja delodajalcev je takšnih fizičnih oseb okoli 35 do 40 tisoč. Da bodo vladnega darila prej deležni s.p.-ji kot pa delavci z minimalnimi plačami, je absurd. A točno to se bo zgodilo v praksi.

Vladi je ob vsem tem sicer težko očitati laž, saj je znano, da se zakon o dohodnini ne veže samo na dohodke iz plače, ampak se nanaša na vse obdavčljive vire, torej tudi na regres. Zagotovo pa ji je mogoče očitati, da je nekaj podatkov zavestno zamolčala, s čimer je svoje darilo v javnosti prikazala ugodnejše, kot dejansko je. Na tej točki se je mogoče strinjati z opozicijskimi poslanci, ki so vladi ob sprejemanju novele očitali, da najbolj revnim pomaga prepozno, predvsem pa precej manj, kakor je pri davčni reformi leta 2006 pomagala bogatim. "Vlada je najbolj bogatim v Sloveniji namenila olajšave v višini tisoč in več evrov na mesece, socialno ogroženim pa je namenila štiridesetkrat manj. Pri nepoštenem razporejanju bremen je treba opozoriti tudi na dejstvo, da je vlada najbolj bogatim omogočila, da so in bodo olajšave uveljavljali tri leta, ljudje z najnižjimi dohodki pa bodo vladno 'dobroto' lahko občutili šele tik pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Enostaven izračun pokaže, da je zelo premožen državljan Slovenije od vlade, zgolj v tem mandatu, dobil darilo v višini več deset tisoč evrov, tisti, ki prejemajo najnižje dohodke, pa borih 320 evrov," je še pred sprejetjem novele razmišljal poslanec SD Milan M. Cvikl. Hkrati je opozoril, da bo predvolilno darilo proračunske prihodke zmanjšalo za 38 milijonov evrov, zaradi česar se bodo sesule tudi obljube o proračunskih presežkih v letošnjem letu, saj se bo zaradi teh ukrepov proračunsko ravnovesje prevesilo v primarni proračunski primanjkljaj.