Somrak zidarjev

Kaznivo dejanje neupravičenega sprejemanja in dajanja daril v kazenskem zakoniku spada pod poglavje kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Dajanja daril je osumljen tisti, ki osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da, obljubi ali ponudi darilo za določene ugodnosti pri sklenitvi nekega posla. Kaznivo je tudi sprejemanje nesorazmerne nagrade - darila. Neupravičenemu dajanju ali sprejemanju daril se v ljudskem jeziku reče "podkupovanje", kazenski zakonik pa za dejanje podkupovanja predvidevava do tri oziroma do pet let zaporne kazni.

Policija in kriminalisti so v torek priprli sedem oseb, v sredo pa še eno. Med njimi Ivana Zidarja, generalnega direktorja družbe SCT, Hildo Tovšak, ki vodi Vegrad, in Dušana Črnigoja, direktorja Primorja. Vodijo največja gradbena podjetja v Sloveniji. Poleg njih so policisti pridržali še štiri posameznike, ki naj bi bili sodelovali pri storitvi omenjenih kaznivih dejanj. Dušana Črnigoja so v torek pozno zvečer zaradi sklicevanja na svetniško imuniteto spustili na prostost, v sredo pa so na Letališču Jožeta Pučnika na Brniku pridržali še eno osebo, ki je z letalom priletela v Slovenijo. Z letališčem Brnik je sicer povezan tudi sum storitve kaznivega dejanja. Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi bila podjetja podkupila člana razpisne komisije za gradnjo kontrolnega stolpa na letališču. Na razpisu so sodelovala tudi podjetja pridržanih podjetnikov, zaradi razkritja suma kaznivih dejanj pa je bil razpis, na katerem je menda najbolje kazalo velenjskemu Vegradu, razveljavljen.

Čeprav imajo trije vodilni podobne poklicne obveznosti, pa je njihov politični pedigre različen. Ivan Zidar je "rdeči direktor", ki je preživel vse vlade, tudi Demosovo in Bajukovo, spretno krmaril med cerkvijo in Milanom Kučanom ter v vmesnem času izpeljal menedžerski odkup SCT-ja. Politično dejavnejša je bila Hilda Tovšak; bila je glavna tajnica SKD, ko je stranko vodil Lojze Peterle, potem se je z njo razšla in danes je članica SLS. Oba, Tovšakova in Dušan Črnigoj, sta v predsedniški kampanji podprla Lojzeta Peterleta. Oba sta podobno kot Zidar izpeljala menedžerski odkup podjetij, ki ju vodita.

Aretacija treh velikih direktorjev ni majhna stvar. Pozornost, ki jo je policijska in kriminalistična akcija pritegnila, je primerljiva s tisto na začetku postopka proti vodji okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Marjanu Glavarju, osumljenemu korupcije. Podobna je tudi pozornosti, namenjeni postopku zoper koprskega župana Borisa Popoviča, spektakularni aretaciji domnevnih napadalcev na nekdanjega novinarja Mirana Petka in aretaciji nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja. Končni učinek postopka pa je bil v vseh omenjenih primerih bolj jalov. Postopek proti Glavarju, ki je bil osumljen tudi jemanja podkupnine, se je v enem delu razpletel z odstopom od pregona. Popoviča je sodišče na prvi stopnji oprostilo krivde, od napada na Petka je minilo že skoraj sedem let, pa primer še vedno ni rešen. Organi pregona so bili uspešni samo pri dokazovanju krivde državnemu sekretarju Borisu Šuštarju; obsojen je bil na šest let zapora zaradi zlorabe uradnega položaja. Za zdaj slovenska policija ni bila ravno uspešna v boju zoper gospodarski kriminal. Velja celo nasprotno. Bila je neuspešna.

Politične napovedi

Aretacije, ki so jih opravili v torek, bi težko označili za presenečenje. Morda za javnost, a ne za politiko. Že od glasovanja o zaupnici o delu vlade, ki je bilo 19. novembra, je predsednik vlade Janez Janša napovedoval, da bo vlada začela boj zoper tako imenovane tajkune. V opisu tajkuna iz novembra sta tako javnost kot Pivovarna Laško prepoznali predvsem prvega moža tega velikega finančnega holdinga - Boška Šrota v povezavi z napadom na časopisno hišo Delo in pričakovanim menedžerskim odkupom pivovarne. Takrat se ni zdelo, da je tarča gradbeni lobi. Vendar pregled izjav in dogodkov iz tistega časa pokaže, da so vodilni politiki že takrat vedeli, zoper koga poteka preiskava. O gradbenem lobiju je že septembra v Odmevih TV Slovenija govoril minister za finance Andrej Bajuk. "Ni nikakršnega dvoma, da so že jasna znamenja domnevnega kartelnega delovanja, kar zadeva gradbeni lobi v Sloveniji ..." Gradbeni lobi naj bi bil izkoriščal gospodarsko rast, povečano željo po investicijah in z dogovarjanjem med podjetji umetno dvigoval cene. Tako minister.

Ko je sredi januarja brat napadenega Boška Šrota Bojan Šrot v intervjuju za Mladino dejal, da so tajkuni kot slovenski jetiji - vsi pravijo, da obstajajo, a jih ni še nihče videl -, mu je Janša vrnil z izjavo, da tajkuni seveda obstajajo. Tajkun naj bi bil tisti, ki je "pred leti prišel v na pol privatizirano podjetje s prazno aktovko, danes pa ima na svoje ime vpisanih ali naokrog popakiranih za milijone delnic ali deležev istega podjetja". Janševa izjava je bila prejšnji teden najprej objavljena v Demokraciji, pozneje pa jo je objavil še do vlade prijazni Slovenski tednik.

S tem, da je vlada obveščena, kaj dela policija, načelno ni nič narobe. O preiskavi kriminalistov je bil vseskozi obveščen prvi policist Jože Romšek, prek njega posredno notranji minister Dragutin Mate in premier Janša. Kadar državo stresejo očitki o korupciji v tolikšnih razsežnostih, kot se je te dni zgodilo v Sloveniji, odmev kriminalističnega pretresa zadene tudi politiko. In Janševa vlada se je na ta pretres dobro pripravila. Spomnimo se: že konec avgusta je razmeroma presenetljivo zamenjala ministra za promet Janeza Božiča, ki so mu nekateri očitali, da je preveč pod vplivom gradbenega lobija. Božič takrat ni dal prepričljivega pojasnila, zakaj je moral zapustiti ministrski položaj. V istem paketu je vlada razrešila zdravstvenega ministra Andreja Bručana, na katerega so lepili očitke o nerazumno dolgi in dragi gradnji pediatrične klinike in onkološkega inštituta. Čez mesec in pol je prišla nova kadrovska rošada. Vlada je 25. oktobra razrešila še Rajka Siročiča, direktorja Darsa, družbe, ki gradi avtoceste. Siročič je po razrešitvi odšel - morda je to naključje ali pa tudi ne - v službo prav v SCT, zaradi domnevnih procesnih kršitev pri razrešitvi pa je sprožil spor na upravnem sodišču. Kako je bila razrešitev sploh izpeljana? Novi prometni minister Radovan Žerjav je s Siročičem opravil pogovor, ki ga nobeden od njiju kasneje ni hotel komentirati. Ga je Žerjal seznanil z morebitnimi obtožbami, ki lahko doletijo tudi njega?

Politika se je torej že pred aretacijo treh direktorjev "znebila" posameznikov, ki bi jih lahko povezovali s preiskavo in kartelnim dogovarjanjem. Tako je zdaj, ko se je postopek šele začel, vlada Janeza Janše "čista" in bi lahko zaradi učinkovitosti policije pridobila izgubljeno naklonjenost. Politična priprava na korupcijsko afero je sicer nekaj povsem običajnega, podobno ravnajo tudi druge vlade. Če vlada tega ne bi storila, bi bilo danes eno glavnih vprašanj, ali so med s kriminalnimi dejanji povezanimi osebami tudi člani vlade ali vladnih ustanov, na primer Darsa.

Dogovori in taktika

O špekulacijah in dogovorih velikih podjetij na javnih razpisih se v Sloveniji govori že nekaj časa. Celo Janez Janša je dan po aretacijah javno izjavil, da ga je minister za promet Žerjav opozoril, da so na javni razpis za gradnjo avtoceste mimo Trebnjega prišle štiri ponudbe, ki so se med seboj razlikovale za 500 do 600 evrov. "Niti po teoriji največjega slučaja to ne more biti slučaj." Premier ima prav. Če je podobnost med sabo neodvisnih ponudb res tolikšna, je s temi ponudbami nekaj narobe.

O podobnem dogovoru je pred pol leta pisala tudi Mladina. Odsek ljubljanske obvoznice, kjer so se konec avgusta pred predorom Golovec zgodile hude prometne nesreče, je popravljalo podjetje SCT. Poenostavljeno je bila naša trditev takšna: po nesreči naj bi bil Dars poskušal zakriti, da so se obnovitvena dela začela prehitro. Zato je menda z neizbranim podjetjem Primorje pozneje podpisal izjavo, v kateri naj bi se bilo podjetje odreklo pritožbi, ker na razpisu za obnovo ceste ni bilo izbrano. Dela so se potem lahko začela, preden se je končal javni razpis. Očitno je med Darsom, SCT-jem in Primorjem potekalo poslovanje na nenavaden način. Pisanja Mladine takrat ni nihče zanikal.

Po prvem dnevu preiskave so se začela pojavljati ugibanja, da pridržani niso osumljeni samo dajanja in sprejemanja daril, pač pa policija preiskuje tudi sume drugih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, med drugim davčne utaje ali pa pranje denarja. Vprašanje je seveda, kateri izmed teh sumov se bo pojavil na pravnomočni obtožnici, a nekateri neuradni viri so potrdili, da policijska preiskava navadno v nekaterih primerih poteka tako, da policisti najprej preiskujejo sum nekega kaznivega dejanja, kasneje pa lahko, če zato najdejo dokaze, preiskavo razširijo še na druge primere. Konkretno bi lahko to pomenilo, da so policisti vstopili v računovodstva omenjenih podjetij in tam začeli brskati po dokumentaciji o javnem razpisu za gradnjo kontrolnega stolpa, potem pa so pri preiskavi morda naleteli na indice o drugih kaznivih dejanjih. Pri tem ni izključeno, da so vedeli, na katere poslovne dogodke morajo biti pozorni.

Postavlja se vprašanje, kako in zakaj se je policija odločila za akcijo ravno zdaj. Gradnja stolpa na Letališču Jožeta Pučnika je v primerjavi z avtocestami in s predori razmeroma majhen projekt in nenavadno bi bilo, da bi trije direktorji, oboroženi z množico pravnikov in lastnih izkušenj, dejansko storili očitano jim kaznivo dejanje - in to vsi trije na istem primeru. Bili bi naivni in nespretni. Po eni izmed razlag je stolp na Letališču Jožeta Pučnika samo začetek celotne preiskave, policija pa naj bi imela znotraj uprave vsaj v podjetju SCT dobrega informatorja. Zakaj? V SCT-ju je del vodilnih v zadnjem času iz lastniške strukture izrinil druge delavce. Način menedžerskega odkupa SCT-ja je zapleten. Stoodstotni lastnik družbe SCT je od 31. decembra 2007 podjetje Delfi (kriminalisti so se med preiskavo ustavili tudi v njem), večinski lastnik tega podjetja pa podjetje Glotis, ki ga sestavljajo menedžerji podjetja SCT. Vendar je zadnje leto uprava družbe SCT na trši način dosegla, da ji je 13 menedžerjev, ki so sicer skupaj z njo sodelovali pri menedžerskem prevzemu družbe SCT, prodalo svoje deleže. Tako so postali člani uprave družbe SCT - poleg Zidarja upravo sestavljata še Janez Jamnik in Aleksander Meze - pretežni lastniki enega največjih podjetij v državi. To je povzročilo nemalo sporov v širši upravi družbe SCT, nekateri pa naj bi bili, nezadovoljni z razmerami, družbo tudi zapustili. Morda se v nezadovoljni menedžerski strukturi skriva vir, ki je policiji priskrbel morebitne podatke o izigravanju zakonodaje. To je seveda špekulacija.

Osumljeni posamezniki so nedolžni, dokler se jim krivda ne dokaže s pravnomočno sodbo. Po drugi strani zgolj zato, ker je Janez Janša napovedal vojno "tajkunom", posameznikom in povezavam, ki, kot pravi sam, "s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brezsramno bogatijo", ni mogoče reči, da se danes izvaja gonja zoper direktorje, ker naj bi to ustrezalo politiki in predvolilnemu obdobju. Bolj ko se bo politika držala ob strani, bolj bosta celotna preiskava in tisto, kar ji bo sledilo, verodostojna. Pri čemer je težko reči, da se bo politika zmožna vzdržati. Janez Janša je le dan po začetku postopkov že dejal, da so s tem, kar se je dogajalo v torek, slovenski davkoplačevalci privarčevali nekaj sto milijonov evrov.