Kako visoko?

Novinarji časnika Dnevnik so pred dnevi zapisali, da je v prid Vegradu pri razpisu za gradnjo kontrolnega stolpa na brniškem letališču posredoval tudi Borut Petek, eden najtesnejših sodelavcev predsednika vlade Janeza Janše. Afera "Kontrolni stolp" je tako dobila tudi prvovrstno politično ozadje, še posebej ker zahteva za preiskavo, torej izdelek tožilstva, ki je po naravi vedno prečiščen izbor policijskih predkazenskih dokumentov, Petka sploh ne omenja.

Petek naj bi se namreč o razpisu za kontrolni stolp pred njegovim zaključkom pogovarjal s predsednico uprave Vegrada Hildo Tovšak, eno izmed pred časom aretiranih vodilnih v največjih gradbenih podjetjih, ki so osumljeni podkupovanja. Zakaj se v povezavi s Petkovimi aktivnostmi vedno omenja premierovo ime? Borut Petek je eden izmed dveh bratov ene najvplivnejših SDS-družin v Mariboru. Do pred kratkim je bil zaposlen v kabinetu predsednika vlade, kot Janšev osebni tajnik, pred slabima dvema mesecema pa se je zaposlil v stranki SDS, kjer skrbi za predvolilne aktivnosti jesenskih državnozborskih volitev.

Petek sicer ne zanika, da se je dobival s Hildo Tovšak, vendar naj bi se pogovarjala zgolj o političnih temah. Ne zanika niti, da se je s Tovšakovo srečal 6. februarja na Petrolovem bencinskem servisu na Lopati pri Celju. Nerodno, saj kriminalistična analiza prisluhov Tovšakovi glede tega sestanka kaže, da se nista pogovarjala zgolj o političnih temah. Takoj po sestanku s Petkom je namreč Tovšakova po telefonu govorila z vsaj dvema osebama. To dokazujejo tudi že filtrirani podatki iz zahteve za preiskavo, ki jo je sestavilo tožilstvo. V njej je prepis prisluhov enega izmed omenjenih telefonskih pogovorov, in sicer pogovor z vodjo področja inženiringa v Vegradu, Ivanom Krofličem. Tovšakova mu je med drugim dejala: "Stolp je naš." Zahteva za preiskavo kljub temu, da se je Tovšakovi sestanek s Petkom zdel prelomen, ne vsebuje dokumentov, ki govorijo o njunem sestanku, ki se je zgodil nekaj minut pred omenjenima telefonskima pogovoroma. Ti dokumenti naj bi dokazovali, da sta se Petek in Tovšakova pogovarjala ne le o politiki, pač pa tudi o poslih. Petek naj bi Tovšakovi zagotovil, da je informacija o razpisu "prišla do predsednika" in da "stolp zdaj dobimo". To je namreč takoj po sestanku s Petkom Tovšakova po telefonu povedala Mateju Košiču, vodji področja gradnje za trg na Vegradu. Prepis tega pogovora pa ni prišel skozi tožilsko sito. Skozi sito pa tudi nista prišla dva telefonska pogovora Tovšakove s Petkom, v katerih sta se dogovorila, kdaj in kje se sestaneta 6. februarja.

Glede na jasne in hkrati težke domnevne besede Janševega človeka se kar samo ponuja vprašanje, zakaj tožilstvo ni zahtevalo preiskave tudi zoper njega? Harij Furlan, vodja skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki v zadevi vodi postopke odgovarja, da za to "po mnenju pristojnega tožilca ni bilo pogojev iz 1. odstavka 167. člena ZKP". V praksi to pomeni, da tožilstvo iz zbranih informacij zoper Petka ni našla dovolj dokazov, da bi se jim lahko reklo "utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje". Petek pa je vendarle Tovšakovi sporočil, da je o zadevi posredoval "pri predsedniku". Kdo naj bi bil neznani predsednik, ne gre špekulirati. A Tomaž Žibert to gotovo ni mogel biti, saj je bil zgolj član komisije, ki je odločala, kdo bo gradil kontrolni stolp.

Na podlagi teh podatkov bi bilo presenetljivo, če Petek ne bi bil vsaj zaslišan. Vsaj kot priča. Zato smo tudi o tem povprašali vodjo posebne tožilske skupine. Odgovor pa je bil: "Na vaše drugo vprašanje pa naš odgovor ni dopusten, saj je v preiskavi sodišče odredilo ukrep po 188. členu ZKP." To tožilsko izrazje pomeni, da na vprašanje ne morejo odgovoriti, ker je sodišče odredilo strogo tajnost postopka vsem, ki posedujejo informacije iz sodne preiskave. Razlogi za tovrstno odločitev sodišča so lahko različni: "če to terjajo koristi kazenskega postopka, ohranitev tajnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obdolženca ali oškodovanca". Petek je torej morda že bil zaslišan, morda še bo ali pa sploh ne bo. Če je že bil zaslišan, potem je tožilce lahko o nedolžnosti prepričalo le eno. In sicer, da je Petek ravnal na svojo roko, da Tovšakovi ni govoril resnice, da se je z velikimi besedami zgolj postavljal. Ali pa da je neresnično pogovor povzela Tovšakova.

Pa je tožilstvo sploh videlo vse s strani policije in kriminalistov zbrane podatke o Petkovih aktivnostih glede kontrolnega stolpa? Furlan odgovarja: "Policija je Skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala obvestila o vsem. Policija tudi ni v zadevnem predkazenskem postopku delovala povsem samostojno, ampak po naših usmeritvah in smo izsledke po prikritih preiskovalnih ukrepih zaznavali (policija in mi) tako rekoč istočasno." Obremenilnim podatkom navkljub Petka za zdaj ne bodo preganjali.

Vendar pa se zgodba za Boruta Petka tu ne konča. Podatki o njegovi vlogi v tem poslu in morebitni vlogi premiera ne bodo ostali izven spisov, daleč od oči javnosti. Najpozneje na sodišču bo zgodba spet oživela. Če ne sodišče samo, ki je vezano na samostojno izvajanje dokazov, bodo vprašanja o njegovi vlogi zagotovo postavili zagovorniki obdolžencev. Prepisi in posnetki, zbrani s posebnimi operativnimi metodami in sredstvi, ki jih lahko dovoli le sodišče, so last sodišča. "Ob spoštovanju določbe 153.čl. ZKP se izsledkov prikritih ukrepov pred sodiščem ne da skriti," pojasnjuje Furlan in dodaja: "Vse dokaze, ki jih pridobi s prikritimi ukrepi policija, po njihovem pisnem formiranju posreduje nam in vse te dokaze posredujemo mi sodišču. Tako je bilo tudi v obravnavani zadevi. Dokaze, ki jih v vaših vprašanjih omenjate, je torej sodišče že pridobilo."

Ker je bil Petek donedavna član kabineta predsednika vlade, se zdi malo verjetno, da se je s Tovšakovo dobival na svojo roko, kaj šele brez vednosti predsednika vlade. Vendar pa so Janševo vpletenost na kabinetu že zanikali. Tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak je namreč zatrdil, da se v času službovanja v kabinetu, torej do 18. januarja 2008, Petek s Tovšakovo ni sestal z vednostjo predsednika vlade ali kabineta. Kaj pa kasneje, kot funkcionar SDS, na sestanku 6. februarja? Janša je bil s tem vprašanjem izzvan na tiskovni konferenci o prodaji zemljišč ob Dragonji. Zagotovil je, da Petek ni ukrepal po njegovih ukazih ter da je verjetno tudi premlad, da bi odigral odločilno vlogo v velikih poslih. Kar se pa tiče vsebine sestanka Petka s Tovšakovo: "Sestankov privatnih oseb z drugimi privatnimi osebami ne komentiram."

Afera "Čista lopata" se je tako nenadoma za predsednika vlade in za vlado obrnila v povsem v narobno smer. Če je vladi takoj po spektakularnih aretacijah pred številnimi kamerami prinesla precejšen dvig javnomnenjske podpore, ji ta nova nenavadna razkritja enako lahko škodujejo. Javnost je že ugotovila, da je glavni krivec in generator afere javni uslužbenec Tomaž Žibert, ki je zmago na razpisu pogojeval v korist zasebnih interesov. Zdaj v javnost prihajajo tudi informacije, da je v afero vpleten eden izmed Janševih najbližjih sodelavcev.

Borut Petek je sredi tedna vložil tožbo zoper novinarje Dnevnika, ki so razkrili njegovo domnevno posredovanje. Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič je v tožbi zapisala, da Petek s Hildo Tovšak ni nikoli govoril o razpisu za kontrolni stolp: "Naša stranka namreč sploh ne pozna nikogar izmed vpletenih - razen gospe Tovšak - in tudi ne ljudi, ki so komunicirali v in o tem poslu. Nikogar od njih tudi ni nikoli srečala."