Branje misli

Washington Times, rahlo lunatični ameriški dnevnik, ki se rad zateka k fikciji in ki je nedavno razkril tisto čudno povezavo med Slovenijo in Sadamovim zlatom, je lani razkril še nekaj drugega, nič manj spektakularnega: da namreč NASA - ameriška aeronavtična in vesoljska agencija - v popolni tajnosti razvija posebne, absolutno prelomne priprave, s katerimi bo mogoče na letališčih ljudem brati misli. Kako? Ni problema - vesoljsko tehnologijo naj bi prilagodili tako, da bo lahko sprejemala in analizirala možganske valove in bitje srca, te podatke pa bodo potem nabutali v računalniške programe, ki bodo detektirali potencialno subverzivne in malopridne potnike, recimo teroriste. Ergo, kombinacija letaliških mašin za screening, nevro-električnih senzorjev, statističnih algoritmov, fizioloških vzorcev in različnih datotek bo na licu mesta razkrinkala ljudi, ki mislijo na kaj umazanega, pogubnega, ilegalnega, terorističnega. Ljudje so lahko le panično kriknili: Niti v svoji glavi ne bomo več sami! Zasebnost odhaja - prihaja Veliki brat! NASA je sicer že naslednji dan odločno zanikala, da bo naciji brala misli, toda to je storila na skrajno dvoumen način, pač v slogu: oh, veste, nič ni na tem... mediji so šli v svojih špekulacijah hudo predaleč... znanost sploh še ni tako daleč... letalskim družbam smo na njihovo željo le nametali nekaj idej... po svojih močeh smo hoteli priskočiti na pomoč naši "vojni proti terorju"... NASA še ne more brati misli... in heh, kot so dostavili, če bi jih že kdaj lahko brala, bi skušala glede na občutljivost in kočljivost te problematike najprej - še pred "branjem misli" - pridobiti neodvisna strokovna mnenja. Saj veste, najprej bi se posvetovala z globalno priznanimi eksperti za ustavo, človekove pravice in državljanske svoboščine, za strokovno in neodvisno mnenje pa bi poprosila tudi pravosodnega ministra Johna Ashcrofta, fundamentalista najhujše sorte, ki bi verjetno le orakeljsko dahnil: "Kar nas varuje, nas tudi osvobaja!" Kot direktor Oddelka za predzločine v Spielbergovem futurističnem trilerju Posebno poročilo.

Toda vsi tisti, ki se jim je zazdelo, da je zgodba o "branju misli" le del marketinške kampanje za Posebno poročilo, v katerem policija s pomočjo paranormalnih, telepatskih "bralcev misli" morilce zgrabi, še preden koga ubijejo, bodo morali zdaj priznati, da je bil Washington Times na sledi nečesa velikega, res prelomnega - in res lunatičnega. Busheva administracija bo namreč na vseh ameriških letališčih vpeljala "branje misli", le da bo šlo zaenkrat še za nižjo, manj sofisticirano, dokaj primitivno obliko "branja misli". Specifično: vse letalske potnike - ja, vse ljudi, ki v Ameriki potujejo z letali! - bodo podvrgli posebnemu barvnemu sistemu. Ljudi bodo definirali, ožigosali, obarvali. Glede na kaj? Točno, glede na stopnjo nevarnosti, ki jo predstavljajo. In da bi bilo vse skupaj čim bolj user friendly, bodo barve le tri - zelena, rumena & rdeča. Kdo bo dobil zeleno? Tisti, ki so čisti - tisti, ki niso nevarni. Na letala jih bodo spustili brez boja, brez teženja, brez kakega posebnega preverjanja, bolje rečeno - zelenčke čaka le rutinski pregled. Tak, kot ga poznajo. Nobenega programa plus. V to barvno kategorijo naj bi sodila večina ljudi, toda ne vsi, se razume. Povsem drugačna usoda čaka tiste, ki bodo dobili rumeno - potemtakem tiste, ki za letalski promet predstavljajo določeno stopnjo nevarnosti. Rumenčkov, nečistih ljudi, potencialnih teroristov, naj bi bilo okrog 8 %, čakajo pa jih dodatni preventivni pregledi, dodatna preverjanja, dodatni screeningi, dodatna teženja, dodatno poniževanje, dodatno zastraševanje. Ekstremna usoda pa čaka tiste, ki bodo fasali rdečo - rdečkarjev, ki naj bi jih bila skoraj 2 %, namreč na letala sploh ne bodo spustili. Ne, ne bodo se mogli vkrcati. Ni šans. Ostali bodo na tleh. Ja, rdečkarje bodo ozemljili. Še huje, podvrženi bodo tudi policijski preiskavi in - po potrebi - aretaciji. Skratka, rdečkarji v Ameriki letala ne bodo videli. Kar pomeni, da bušije - oz. zvezno Administracijo za varnost v letalskem prometu (Transportation Security Administration), ki je nastala po 11. septembru in ki bo skrbela za farbanje - čaka žigosanje in diskriminiranje epskih dimenzij. Ne pozabite: v Ameriki je vsak dan 26.000 letov! Zategovanje letalske varnosti, ki je sledilo 11. septembru (dodatni pregledi prtljage, dodatni screenerji, šmajserji na letališčih, sezuvanje, oboroženi piloti, undercover letalski šerifi itd.), in ustanovitev "ministrstva strahu"... ee, ministrstva za domovinsko varnost, ki zaposluje 160.000 oseb in ki letno pokuri 35 milijard dolarjev, ne zadoščata več: potrebna je še čistka! Logika preventivnega udarca torej širi krila. In igro. Varnost je vse! Jebeš svobodo, človekove pravice in zasebnost. Bi se radi vrnili v Pakistan? Izvolite - plavajte!

Kar nas seveda pripelje do neizogibnega vprašanja: kdo bo odločal o tem, kakšne barve je kdo? Kako bodo ugotovili, kdo predstavlja nevarnost - in kakšno stopnjo nevarnosti predstavlja? Kdo bo letalske potnike žigosal ter jih razdelil na zelene, rumene in rdeče? Kdo jim bo prebral misli? Jasnovidci? Telepatski friki? Predkognitivci? Ne, sploh ne. Da ne bi kdo rekel, da je vse skupaj preveč subjektivno, bodo diskriminacijo prepustili računalniku, velikemu demokratu in izenačevalcu ljudi. Odtod izraz Computer Assisted Passenger Pre-screening System II. Ali z akronimom CAPPS II. Kot torej pove že izraz tega programa... ee, te protiteroristične operacije, bo računalnik le podaljšek Busheve administracije - le asistiral bo pri sistematičnem pre-screeningu letalskih potnikov. Računalnik bodo nabutali z vsemogočimi podatki, ta pa bo potem delal - mlel, kombiniral, primerjal in razvrščal. Jasno, ven bo prihajalo posebno poročilo. In tako vsak dan. Znova in znova. Misija računalnika bo kakopak večna - tako kot je pač večna Busheva "vojna proti terorju".

In kaj bo kriterij za žigosanje? Kateri podatki bodo odločali o usodi letalskih potnikov? V glavni vlogi bodo sicer podatki iz policijskih in varnostno-obveščevalnih dosjejev, toda tudi podatki iz povsem komercialnih baz, ki jih na osnovi razno raznih kriterijev sestavljajo privatne firme (npr. baze o nakupovalnih navadah posameznih državljanov), ne bodo ravno statirali. Hudo merodajni bodo celo povsem banalni podatki: mesto odhoda, destinacija leta, sopotniki, datum nakupa vozovnice. Ja, teroristi, ki so jih prej identificirali na osnovi dveh kriterijev (če so kupili enosmerno letalsko vozovnico in če so vozovnico plačali v gotovini), se bodo zdaj kar sami predajali. Al-Kajdo bodo dali prostovoljno na čevelj - samo da se bodo lahko spet vozili z letalom! Vse banalne, osnovne podatke, vključno s potnikovim imenom, naslovom, telefonsko številko in rojstnim datumom, bodo Administraciji sproti pošiljale letalske družbe, tako da se ne bo mogel nihče izmakniti. Ergo: v hipu, ko bo človek nabavil letalsko karto, ga bodo obdelali. Prečesali. In če bo računalnik zaznal nevarnost, bo ta potnik toast, jasno, ne da bi to sploh vedel.

Nihče ne bo vedel, kakšne barve je. Da je rdeče barve, bo potnik ugotovil šele, ko se bo skušal vkrcati - ko ga bodo torej zgrabili in odpeljali. In kaj če pride do napake? Kaj če primejo rdečkarja, ki je v resnici zelen? Nič hudega - varnost ima prednost pred pravicami in svobodo, heh, tudi pred pravico do potovanja, ki je, kot veste, najbolj mitska ameriška pravica. Toliko bolje: se bodo pa ljudje tudi na daljše distance vozili z avtomobili. Več, kot jih bo ostalo na tleh, več se jih bo vozilo z avtomobili - in več bencina bodo potrošili. Kar je dobro za Bushev naftni lobi. Ste terorist? Kul, za kazen se peljite z avtom in s tem Bushu plačajte davek! Glede na to, da so bušiji do sedaj pri svojih "protiterorističnih" operacijah in racijah pogosto hudo zgrešili (nedavno so v Iraku, ki je itak metafora za kiks, namesto "teroristov" pobili 8 iraških policistov!) in da so ljudi zapirali kar tako, brez pripornega razloga, ter jih potem v arestu brez pojasnila, brez obtožnice in brez pravice do obrambe lisičili, mučili, zlorabljali in držali incommunicado, bodo imele organizacije za varovanje človekovih pravic ogromno dela. Več kot kdajkoli. Kolateralna škoda bo pač ogromna. In hej - če se Bush ne meni za kolateralno škodo v Iraku, le zakaj bi se menil za kolateralno škodo v Ameriki?

Patriot II

Z vsako Bushevo nadgradnjo "protiterorističnega" varnostnega sistema je huje. Bi nas moralo to presenečati? Ne. Le zakaj? Prav v tem je namreč trik! Kot pač dobro vemo, vsaka Busheva nadgradnja varnostnega sistema poskrbi za večjo varnost in obenem za novo zategovanje demokracije. Z drugimi besedami: Bush postopno veča varnost, da bi lahko postopno omejeval demokracijo. Kar je noro, celo groteskno: vsak nov varnostni prijem potegne za sabo novo omejevanje demokracije. Formula je že lep čas jasna: "vojna proti terorju" je le Busheva pretveza za obvladovanje in nadzorovanje Amerike. Pa vendar program CAPPS II predstavlja pravo diverzijo. Zakaj? Iz preprostega razloga: Bush bo pod pretvezo izpopolnjevanja letalske varnosti stopil v zasebnost vseh Američanov - vsi pač potujejo z letali. Ja, vsakdo se slej ko prej pelje z letalom. Kar pomeni, da bodo bušiji zlagoma, postopno sprofilirali vse. CAPPS II, ki je itak zmodeliran po sistemu rasnega profiliranja, je torej le pretveza za koloriranje cele Amerike. Če bi bušiji rekli, da bodo dali kolorirati celo Ameriko, bi bilo to preveč očitno, preveč vsiljivo in preveč moteče, zato so raje rekli, da bodo dali kolorirati letalske potnike, kar je bolj sprejemljivo in politično korektno, še zlasti če pomislite, da je fraza "letalska varnost" v Ameriki po 11. septembru magična in da nima nihče nič proti izpopolnjevanju "letalske varnosti". Rezultat pa je za bušije isti: koloriranje in profiliranje letalskih potnikov jim bo omogočilo koloriranje in profiliranje cele Amerike. Big Brother tako med Američane prihaja kot prijatelj. In kot odrešitelj.

Ni naključje, da so program CAPPS II najavili prav v času druge obletnice napada na Svetovni trgovinski center. In ni naključje, da je Bush na predvečer druge obletnice napada na Svetovni trgovinski center obiskal Quantico (Virginia), FBI-jevo akademijo, in v slavnostnem govoru poudaril, da mora "kongres uradnim organom pregona odvezati roke", ker da je od tega odvisna usoda "vojne proti terorju". Z eno besedo: Bush je kongres pozval, da naj policiji poveča pristojnosti - da naj pri "protiterorističnih" racijah ukine sodne naloge, da naj "terorističnim" osumljencem ukine možnost plačila varščine in da naj razširi delokrog smrtne kazni. In ker smo že ravno pri naključjih: ni naključje, da so prav ti ukrepi oz. prav te "povečane pristojnosti", ki jih je v Quanticu od kongresa zahteval Bush, del Patriota II, nove represivne protiteroristične zakonodaje, neke sorte nadaljevanja - okej, nadgradnje - onega zloglasnega prvega Patriota, ki ga je kongres tako rekoč enoglasno in brez debate sprejel kmalu po 11. septembru. Zgodovina Patriota II., spisana v popolni tajnosti, je zelo zanimiva: ko je februarja vsebina tega "akta" pricurljala v javnost, je povsod, celo v konservativnih krogih, povzročila tako burne in tako odklonilne reakcije, da ga njegov od Boga poslani kreator, pravosodni minister Ashcroft, ki je kritike prvega Patriota vedno hitro razglasil za teroriste, do kongresa sploh še ni pripeljal. Ni upal.

In še enkrat: ni naključje, da je bil John Ashcroft letos poleti, hja, tik pred 11. septembrom, na dolgi vseameriški turneji, na kateri je - pred izključno "povabljeno" publiko (policaji, vojaki, tožilci, hardcore republikanci) - agresivno in himnično promoviral prvega, pa tudi drugega Patriota, ta novi skupek represivnih orodij in metod policijske države. V svoji mesijanski aroganci je šel celo tako daleč, da je rekel, da je Patriot "poklon žrtvam 11. septembra". Še več: "Vsa ta orodja smo uporabili zato, da bi poskrbeli za varnost, ki zagotavlja svobodo." Aja, mi pa smo mislili, da je ravno obratno. V New Yorku je sv. John ta verz - dva dni pred obletnico! - epsko, biblično dopolnil: "Božja previdnost, ki je Ameriki podelila odgovornost, da svet odpelje v svobodo, ji je podelila tudi odgovornost, da poskrbi za varnost, ki zagotavlja svobodo." Toliko, huh, če ste slučajno mislili, da so ukrepi, ki jih predvideva Patriot II (tajne aretacije, pripori za nedoločen čas, odvzem državljanstva ipd.), napad na svobodo, demokracijo in človekove pravice.

Nič, Bušiji skušajo Ameriko očitno organizirati in redefinirati tako, da bodo na predsedniških volitvah leta 2004 ponovno zmagali. Bolje rečeno, z represivnimi in drugimi "patriotskimi" ukrepi skušajo ustvariti pogoje, v katerih bi lahko zmagali. In kot kaže, hočejo zmagati za vsako ceno. Sodeč po represiji, h kateri se tako panično zatekajo, jih "branje misli" ne navdaja ravno z optimizmom, toda niti za hip - niti z enim "aktom" - ne puščajo niti najtanjšega dvoma, da za njih pride v poštev le zmaga, zgolj zmaga in nič drugega kot zmaga. Prav imajo: gorje jim, če volitve izgubijo! Če namreč izgubijo, se jim utegne zgoditi to, kar se je zgodilo Nixonovim fantom - pristali bodo v arestu. Zaradi hude zlorabe oblasti. Toda imeli bodo pravico do odvetnika.