Internet kot predvolilna obljuba

Volitve so pred vrati. Volivci pa smo pred volilno skrinjico enakopravni. Za politične stranke je vseeno, ali je tisti, ki zanje glasuje, star 18 ali 88 let. Toda navadno imajo starejši volivci politično prepričanje bolj izoblikovano in vnaprej vedo, koga bodo volili, za mlajšo populacijo pa velja, da je politično najbolj skeptična. Volitve in politika "sucks". Toda obljube so namenjene tudi njej. Kaj konkretnejšega in privlačnejšega je mogoče ponuditi mlademu volivcu kot zastonj dostop do interneta? To je na podelitvi spričeval maturantom v ljubljanskih Križankah na veliko razglašal predsednik vlade dr. Andrej Bajuk. Mogoče bi si več točk nabral le še z obljubami o legalizaciji marihuane, toda to bi bilo za večino njegovih potencialnih volivcev politično nekorektno. Bajukove besede so pač zvenele le kot obrabljena predvolilna floskula, še posebej, ker se je izkazalo, da najbrž niti dobro ne ve, kaj govori. Navsezadnje je nekaj podobnega prodajal že predsednik uprave Telekoma Marjan Podobnik, ko je nastopal svojo novo funkcijo, večina ljudi pa se je ob tem le držala za glavo. "Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je naročil ministrstvu za šolstvo in šport, ministrstvu za znanost in tehnologijo, ministrstvu za kulturo in Telekomu Slovenije, naj naredijo vse za širitev informacijske infrastrukture v Sloveniji. Pri tem je izrazil veselje, da je pri tem projektu narejen že zelo velik napredek. Tako bo Vlada Republike Slovenije vsem udeležencem v procesu izobraževanja in vsem raziskovalcem (okoli 300.000 uporabnikom) zagotovila popolnoma brezplačno uporabo in dostop do internetnega omrežja ter zgradila brezplačno visoko zmogljivo informacijsko infrastrukturo, ki bo povezovala vse vzgojnoizobraževalne ustanove v Sloveniji. Za dokončanje tega projekta bo potrebno eno leto. Znižanje cen za uporabnike pa ne bo dodatno obremenilo državnega proračuna," je v začetku tedna v javnost priromalo obvestilo iz Bajukovega kabineta.

Velike obljube za vladarja, ki bo na stolčku sedel le še dober mesec. Potem naj bi se s temi stvarmi ukvarjali drugi. Vendar je vse skupaj zelo zmedeno. Navsezadnje za povezavo med izobraževalnimi ustanovami že dolgo skrbi javni zavod Arnes, ki je nenehno v finančnih težavah predvsem zaradi visokih cen najetih vodov. Kakšno novo omrežje je imel v mislih dr. Bajuk, si lahko samo predstavljamo. Po vsej verjetnosti bi taktirko nad njim prevzel Telekom, toda to so pač le ugibanja. Bolj smešne so obljube o zgraditvi brezplačnega omrežja. Pri Telekomu so povedali, da omrežje lahko zgradijo, toda iz proračuna bi se vseeno morali pridobiti vsaj marginalne stroške za delovanje. Torej bo vseeno nekaj kapnilo iz žepa davkoplačevalcev. Na drugi strani pa je Arnes tako ali tako v državni lasti. Dr. Bajuk bi lahko vedel, da v današnjem svetu ni nič več zastonj. Tudi obljube o brezplačnem dostopu do interneta za kar 300.000 ljudi so smešne. Če računamo, da povprečni uporabnik internet uporablja 20 ur na mesec, in imamo v mislih, da stane minuta dela po Siolovi znižani tarifi 2 tolarja, to znese na leto 8.640.000.000 tolarjev, Telekom pa je imel lani 7 milijard tolarjev dobička. Od kod denar za kaj takšnega, če ga ne mislijo vzeti iz proračuna? Bajuk je obljubljal spremembe tudi v prehodnem obdobju: "Do končne realizacije tega projekta bo Telekom Slovenije za 50 odstotkov znižal cene zakupa telekomunikacijskih vodov, ki jih uporabljajo raziskovalne in vzgojnoizobraževalne ustanove. Arnesu pa bo naložena uvedba posebne klicne številke za dostop do interneta, ki bo omogočila vsem uporabnikom tega omrežja za 50 odstotkov nižje telefonske stroške." Arnes posebno klicno številko že ima, in sicer 0880, toda poleg tega je zaprosil še za številko 0889, a mu je Uprava RS za telekomunikacije - na koncu ni hotela podeliti. Kratko pojasnilo. Številko 0880 za dostop uporablja Siol, minuta dela prek te številke je ovrednotena z 2 tolarjema, stroške pa izstavlja ponudnik interneta. Številko 0889 so si izposlovali drugi ponudniki interneta, tarifa je 2 tolarja in pol, stroški pa se zaračunavajo kličočemu. Če bi Arnes moral vpeljati številko 0880, bi to pomenilo, da bi sam moral izterjati denar za uporabo telefonskih storitev od uporabnikov. To bi za takšno organizacijo, kot je Arnes, pomenilo veliko dodatnih stroškov, saj bi morali najbrž vpeljati svojo finančno službo, da o terjatvah do morebitnih neplačnikov niti ne govorimo. Toda če bo prišel ukaz, bodo sporno številko morali sprejeti v uporabo . A kot je povedal direktor Arnesa Marko Bonač, še ni bilo konkretne pobude. Kaj se bo zgodilo z Arnesom, če bo Teleokom prevzel taktirko nad novim izobraževalnim omrežjem. Pri Arnesu namigujejo, da bo vloga internetnega ponudnika pripadla telekomovem hčerinskem podjetju Siolu. Po Bonačevih besedah pa bo to povzročilo precej preglavic in počasnejši pretok podatkov. Arnes je namreč vezan na mednarodna omrežja z visokim prenosom podatkov med izobraževalnimi ustanovami, medtem, ko je Siol komercialni ponudnik, hitrost prenosa, kot pravi Bonač, je na komercialnih omrežjih precej nižja. S tem pa bi bilo precej oteženo delo nekaterih raziskovalnih ustanov. Na drugi strani pa je Telekom takoj po Bajukovih obljubah pokazal dobro voljo in res znižal cene zakupa telekomunikacijskih vodov.

Resna LDS

Pomena informacijske tehnologije pa ni začutil le predsednik vlade. LDS je v Cankarjevem domu pripravila javno tribuno o informacijski in telekomunikacijski tehnologiji "e-slovenija, kako?" pod taktirko vodilnih mož stranke, prejšnjega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, prejšnjega ministra za delo Toneta Ropa in Mirka Bandlja, oborožili pa so se še z nekaterimi vodilnimi strokovnjaki z informacijskega in telekomunikacijskega področja. Da gre za najverjetnejše bodoče vladarje, je dokazovalo zbrano občinstvo. Navzoča je bila smetana tistih, ki se v Sloveniji ukvarjajo z novimi tehnologijami, kajti o njihovi usodi bo najverjetneje odločala največja politična stranka. Drnovšek je poudaril, da ne gre za kakšen predvolilni strankarski posvet, temveč za resno programsko pripravo stranke, ki naj bi tudi v prihodnje vodila vlado. Na krajšem vladarskem dopustu so namreč imeli čas, da so se posvetili tem vprašanjem in skušali pridobiti nova spoznanja. "Slovenija bi zaradi svoje majhnosti lahko postala uspešna v teh dejavnostih," je povedal Drnovšek. Navsezadnje so to dokazali že Finska, Irska in pa Izrael. Sicer pa imajo podobne namene tudi Hrvati, Madžari in celo Makedonci. Na pripombo, zakaj takšne zamisli šele tako pozno, je nekdanji minister Rop odgovoril, da se je vlada v tranzicijskem obdobju pač morala ukvarjati predvsem s sanacijo socialistične dediščine, saj je ta po prehodu v novo gospodarstvo kazala kaj klavrno podobo. Navzoči strokovnjaki so pokazali, kakšne so sedanje smernice razvoja v informacijsko družbo, Slovenci pa se ne razlikujemo veliko od preostale Evrope ali pa smo še slabši od nje. Ne samo od zahodne. Računalniških strokovnjakov primanjkuje, saj je študentov na tem področju zgolj 2,5 odstotka študentske populacije. Še najbolj kritičen do sedanjih političnih razmer je bil pomočnik direktorja Inštituta Jožef Stefan dr. Tomaž Kalin. Poudaril je, da se zdajšnja politika veliko raje ukvarja z letnicami 1580 (ustanovitev kobilarne Lipica), 1800 (rojstvo Antona Martina Slomška) ali 1945 kot s tem, kaj bomo v Sloveniji počeli po letu 2000.

Publikum je imel največ pripomb na predlog novega zakona o telekomunikacijah, ki je, čeprav sploh še ni bil sprejet, že zastarel in premalo fleksibilen. Druga kritična pripomba se je nanašala na eno izmed odločitev prejšnje vlade, odpravo Agencije za plačilni promet. Dokler je ta agencija obstajala, je bila Slovenija v evropskem vrhu pri elektronskih transakcijah, po razpustitvi APP pa je praktično vse zamrlo. Na plano so prišli tudi predlogi, da bi, recimo, Slovenija morala sprostiti uvoz tujih strokovnjakov in jim približno tako kot športnikom podeliti državljanstva. S tovrstnimi težavami se ubada, recimo, slovenski gigant, ki izdeluje programsko opremo, Hermes Softlab. V njem je zdaj zaposlenih že več kot 500 programskih inženirjev. Njegov alfa in omega Rudi Bric pa je kot eno izmed napak prejšnje vlade omenil tudi opustitev projekta elektronskega obračunavanja DDV, ki je bilo sprva predvideno, nato pa je poniknilo.

Kaj naj bi sicer ponudil novi vladni program? LDS-ovci so v svoje delovno gradivo o e-sloveniji zapisali, "da si bodo v vladi prizadevali, da bosta sleherna državljanka in državljan del te stvarnosti in deležna sodobnega svetovnega razvoja, ki iz informacijske družbe izhaja, tako da bodo zagotovili dostopnost do interneta vsakomur z davčnim stimuliranjem nabave informacijske tehnologije za gospodinjstva ter brezplačen dostop v vseh javnih ustanovah in v posebej za to postavljenih kioskih, brezplačno ali poceni izobraževanje in usposabljanje vsakomur za delo ali poslovanje z uporabo informacijske tehnologije, elektronsko poslovanje z državo in institucijami javnega sektorja, tako da bo vsakomur omogočeno sooblikovati skupne odločitve, predvsem pa prek interneta od države pridobiti vse njene storitve in informacije ter na isti način do nje tudi izpolnjevati vse obveznosti". Njihov program seveda izhaja iz smernic e-evrope, programa, ki ga je pripravila Evropska komisija. Deseterica primarnih področij tega programa je: vpeljati evropsko mladino v digitalno dobo; poceniti dostop do interneta; spodbujati elektronsko poslovanje; zagotoviti hitrejši dostop do interneta za raziskovalce in študente; uvesti pametne kartice za varen elektronski dostop; zagotoviti rizični kapital za razvoj visoke tehnologije; e-participacija hendikepiranih oseb, online zdravstvo, inteligentni transport in online vlada.

Pobuda LDS je seveda pripravljena veliko bolj ekspertno od Bajukove, čeprav je v njegovih besedah zaznati, da je očitno on ali pa so njegovi suflerji prebrali, kakšne smernice si je določila EU. Kaj vse te pobude pomenijo za internet v Sloveniji? Se bodo razmere v kratkem res izboljšale ali pa gre zgolj za predvolilne obljube? "Veselimo se vseh pobud iz katerekoli strani, ki bodo sproščale in deregulirale internet. Takšne pobude, kot je e-slovenija, so vsekakor dobrodošle. Internet doslej ni bil vreden velike pozornosti, zato je Slovenija zaostala za nekaj let. Internet pa je izjemno naraščajoča zadeva, saj se na tem področju dogaja prava revolucija. In prvi imajo, kot pri vseh stvareh, od tega največ koristi. V istem kontekstu gre razumeti Bajukovo pobudo, obe dejanji pa sta usmerjeni v predvolilni čas. Vendar ima slednje malo drugačen pomen. Dr. Bajuk problemov ne pozna. Ker je strankarski človek, posluša tiste v stranki, ki to poznajo in hočejo prek njega iztržiti čim več za svoje interese," pravi Darko Bulat podpredsednik sekcije slovenskih ponudnikov interneta SISPA.

Projekt LDS je precej manj megalomanski in sanjav kot na primer hrvaški, ki ga je v začetku poletja izdelala hrvaška izvedenska skupina na pobudo predsednika Stipeta Mesića. Po tem načrtu naj bi dalmatinski otoki Hvar, Brač in Korčula postali softverske oaze, nekaj otokov naj bi oddali v najem velikim ponudnikom programske opreme in tehnološkim podjetjem, kot so Microsoft, IBM, SAP, Oracle ..., tako da bi se imenovali po njih, silicijeve doline pa naj bi nastale na razdejanih območjih, kot sta, denimo, vukovarsko in kninsko.

E-Koper?

Kljub vsemu se tudi med Slovenci pojavljajo podobne zamisli, kot jih imajo Hrvatje. Nekako v ozadju Bajukovih obljub in javne tribune LDS se je v Sloveniji počasi začela odvijati realizacija projekta e-mesto. Ideja sicer ni nova, saj sega že v leto 1998, toda prvi resnejši koraki so bili storjeni pred nedavnim. V začetku septembra so na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti pripravili predstavitev projekta vsem zainteresiranim za sodelovanje, vodja projekta Gregorja Hauca, ki je tudi svetovalec na tem ministrstvu, pa je minuli teden obiskal mariborsko občino, saj je Maribor eno izmed treh mest kandidatov. Mariborski župan Boris Sovič, ki je očitno dovzeten za najrazličnejše zamisli, tudi za vojaške ekshibicije sredi mesta, je bil tudi nad tem projektom več kot navdušen.

Kaj naj bi bilo sploh e-mesto? Cilj projekta je pritegniti podjetja, upravo, državne ustanove in prebivalce k uvajanju informacijskih tehnologij v delovanje mesta. Vse to naj bi se zgodilo v borih treh letih, potem pa bodo prebivalci lahko večino upravnih zadev reševali prek interneta ali mobilnega telefona, podobno naj bi bilo tudi z bančništvom, trgovanjem in podobnimi storitvami. Novembra naj bi celo izšel javni razpis, januarja pa bi se začelo posodabljanje izbranega mesta. Resno zanimanje so pokazala tri mesta, Maribor, Koper in Nova Gorica, zmagovalec pa bo tisti, ki že ima najprimernejšo infrastrukturo. Tehtnica se bolj nagiba na stran manjših mest, še najbolj h Kopru, saj ta razvija kabelski dostop do interneta, poleg tega pa ima močno gospodarsko zaledje. E-mesteca v svetu niso nič novega, saj so bili podobni projekti že izpeljani na pobudo informacijskih velikanov, kakršna sta IBM in Compaq. V slovenski različici naj bi njuno vlogo prevzela slovenska podjetja.