6. 11. 2000 | Mladina 45 | Družba
Kdaj hitri internet tudi v Sloveniji
Liberalizacija bo omogočila tudi padec cen
Dr. Tomaž Kalin, pomočnik direktorja IJS in starosta slovenskega interneta
© Borut Krajnc
Kakšna so prihodnja pota interneta? Nedvomno zelo hitra, saj najnovejše tehnologije omogočajo že enormne hitrosti prenosa podatkov po internetnih hrbtiščih. Najnovejša transevropska povezava GEANT, ki so jo z 80 milijoni evrov požegnali tudi evropski komisarji, v katero bo vključeno 30 evropskih držav (med njimi tudi Slovenija), bo delovala s hitrostjo 2,5 Gbit/s, v prihodnosti pa naj bi jo nadgradili kar na 100 Gbit/s. Vse to pa omogočajo tehnologije, ki delujejo na osnovi optičnih vlaken. "Po optičnem vlaknu se pošilja svetloba, ki je primerno dekodirana, da je v njej shranjena informacija. Sprva so pošiljali le eno svetlobo, sedaj pa so začeli več različnih barv z različnimi informacijami. Na enem vlaknu se uporablja 80 barv, to pa se bo najbrž še razširilo. Z vsako barvo se prenaša po 2,5 Gbit/s," pravi dr. Tomaž Kalin, pomočnik direktorja IJS in starosta slovenskega interneta. "Če se hočejo doseči prednosti teh velikih hitrosti, potem je treba na eno in na drugo stran priključiti neko elektroniko, ki omogoča direktni dostop do internetnega protokola." Prav velike hitrosti prenosa podatkov pa na stranski tir postavljajo tehnologije, kot denimo ATM, na katerih temelji večina telekomov, saj te ne morejo prenašati podatkov s takšnimi hitrostmi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
