Košarka se vrača na Jadran

Zadnjič smo bili na obisku pri starem in novem direktorju slovenske RTV in ta nam je med silnim mahanjem z rokami in gromkimi besedami na mizo vrgel telemetrične podatke o gledanosti slovenske televizije. O drugih izsledkih govorimo na za to primernejših straneh, tu pa bomo spregovorili o gledanosti športnih zgodb na TVS 2 in športno konkurenčni komercialni televiziji, saj so nas podatki o tem še posebej stresli. Ugotovitve so za TVS ponižujoče. Najbolj gledani športni dogodki so košarkarske tekme Uniona Olimpije na Kanalu A. Med slabše gledane sodijo, poleg ženskih smukov in prestavljajočih se alpskih tekem, Krkine košarkarske tekme. Razlika med Olimpijo in Krko se meri v mnogokratnikih, Janez Čadež pa pravi, da to niti ni čudno, saj je v zadnjih treh letih sam razvijal medijsko podobo Olimpije. Za televizijo, pa tudi za druge medije je bil edini zanimiv Krkin igralec Matjaž Smodiš, zdaj pa so v Novem mestu kupili vse, kar je lezlo in šlo in kar je vsaj od daleč kazalo znanje košarke. Po drugi strani Novomeščani igrajo privlačnejšo košarko od Ljubljančanov, saj so ti zabetonirani v klišejske postavitve obrambe in narejene napade. Krka lahko izgublja katastrofalno in včasih igra fantastično. Olimpija dosega izide, ki bi jih lahko napovedovali vnaprej. Nihče ni verjel, da Krka lahko izgubi s Plannjo, in vsi smo vedeli, da bo Olimpija izgubila z Realom le za nekaj več kot devet točk. Krkin proračun za sezono 2000/01 naj bi bil okoli 3 milijone nemških mark, Olimpijin več kot 10 milijonov. Ampak to je že skoraj kritiziranje. Poglejmo, kako bo v prihodnji sezoni, ob domnevi, da je ta kljub vsemu za slovenske klube izgubljena. Ali pa morda verjamete, da se bosta oba kluba uvrstila med štiri najboljše v svojih ligah? Ne bosta! Olimpiji (pa tudi drugim Vzhodnoevropejcem) so zahodni tekmeci že razložili, da je ne bodo spustili blizu vrha, igralci Krke pa se prav tako lahko pohvalijo s tem, da so na njihovih tekmah sodniki vedno naklonjeni nasprotnikom.

Združitev

Prihodnje leto bo odvisno od tega, ali se bosta ligi združili, in pogajanja menda že tečejo. Verjetno bi bilo še najbolje, če bi se nova liga razvila iz vrhov obeh sedanjih in po sistemu, ki je uveljavljen v Združenih državah Amerike. Vzhod, Zahod, Sever, Jug. Za zdaj je sicer verjetnejša možnost s tremi ligami, vendar bi se morali evropski košarkarski funkcionarji zavedati, da so nazadnje (še vedno) prenesli zamisli iz Amerike, kjer so košarko na začetku prejšnjega stoletja tudi izumili. Trojke, časovna omejitev napada, trije sodniki, štiri četrtine ... Edina podrobnost, ki jo bo morda uspelo vsiliti iz Evrope v Ameriko, bo conska obramba - ampak tudi glede tega bomo morali še počakati. Če se vrnemo, prihodnjo sezono bi pričakovali po zgledu NBA urejeno evropsko ligo s poštenimi sodniki in nekaterimi dodatnimi določbami, kot je število prodanih abonmajev, velikost dvorane, varnost dvorane, oddaljenost od letališča, kakovost hotela ... Edino vprašanje je, ali bo v takšni ligi dovolj prostora za vse slovenske klube, ki bi radi v Evropo. Bomo videli. Z RTV smo dobili še eno zanimivo novico, ki govori o tem, da imajo Čadež in kompa s Fibino evropsko ligo triletno pogodbo, to pa bi pomenilo, da bomo imeli prihodnje leto ob morebitni združitvi obeh lig pod Fibino taktirko manjši sporček med našima najlepšima televizijama.

Poleg zamisli o normalni evropski ligi košarkarski znanstveniki na Balkanu iščejo tudi formulo za združitev nekdanjih jugoslovanskih lig. Ime, ki se pojavlja v medijih, je Jadranska liga, v njej pa naj bi v prihodnji sezoni nastopili najboljši. Olimpija, Krka in tretji s slovenskega prvenstva, Slovan ali Laško. Trije hrvaški klubi so Cibona, Split in Zadar, četrti klub naj bi vsako leto izbrali iz končnice. Iz Bosne naj bi nastopala sarajevska Bosna in morda Sloboda iz Tuzle. Iz Črne gore se ponuja Budučnost iz Podgorice. Za zdaj so nad nastopom beograjske Crvene zvezde ali Partizana najmanj navdušeni v Podgorici. Budučnost naj bi kot črnogorski klub pač sama predstavljala svojo državo, če bi se vključili jugoslovanski klubi, bi bila zgolj tretji jugoklub. Pri tem je zanimiva izjava enega največjih jugostrokovnjakov za košarko in trenutno supervizorja Fibine Suprolige Hrvata Mirka Novosela. Trdi, da se Fiba tako ali tako zavzema za regionalizacijo košarke, po tej različici naj bi nastala srednjeevropska liga, sestavljena iz sedmih ali osmih držav, med njimi tudi Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Novosel hoče v ligi še beograjske klube: "Zagrebške dvorane so v prejšnji državi polnile le tekme z Zadrom, s Splitom, Crveno zvezdo, Partizanom, ne pa tekme z Olimpijo, Budučnostjo ali Borcem iz Čačka." Še kar ponižujoče, a ne. Legenda ne pozna ne Krke, ne Laškega, kaj šele Slovana. Na žalost se bo moral preseliti nazaj v sedanjost. Hokej na ledu, ki na Hrvaškem v Jugi ni dosegal ravno velikih ratingov, je zdaj eksplodiral. Na tekmi Medveščak : Crvena zvezda je bilo 7 tisoč, na tekmi Medveščak : Slavija pa 5 tisoč gledalcev. Jugoslavija je postala moderna in takšna liga bi bila lahko dober posel. Sploh če se s tem strinja eden najboljših košarkarjev na svetu, center Sacramenta in predsednik Partizana Vlade Divac: "Jadranska liga je predvsem športno tekmovanje, ki v novih razmerah lahko prispeva k večjemu sožitju na območju, predvsem pa k razvoju nekdaj močnih košarkarskih okolij." Pomemben je tudi podatek, da so beograjski navijači Delije na svoji uradni spletni strani odprli mnenjsko stran, na kateri lahko somišljeniki razpravljajo o zamisli o Jadranski ligi in udeležbi Crvene zvezde v njej.