Life is Life

Barbara Bush, prej Prva dama, zdaj Prva mati Amerike, slovi po svojih nezgrešljivo sivih laseh, ki so tako sivi, da se marsikomu zdijo srebrni. Kdo je kriv za njene sive lase, ni nobena skrivnost - George W. Bush, novi ameriški predsednik, je na republikanski konvenciji z odra priznal, da je on ta, ki ji je delal sive lase. S čim, sicer ni povedal, toda vsi smo nagonsko pomislili na njegove največje hite - na slabe šolske ocene, na divja leta, na pijančevanja, na aretacijo. Na take reči. In seveda na to, da naj bi nekoč plesal na mizi - gol. Običajno so taki incidenti dovolj, da mami posivijo lasje, toda vprašanje, če so ti incidenti dovolj, da mami lasje posivijo tako, kot so posiveli mami Bush. Nak, to ni dovolj. Še nekaj je moralo priti vmes. Nekaj bolj usodnega, bolj načelnega in bolj sivega, da ne rečem mračnega. Oh, seveda... jasno... le kako smo bili lahko tako slepi - mali Bush je proti abortusu. Kar pomeni, da ženskam naravnost križarsko odreka pravico do svobodne odločitve. Mama Bush pa je po drugi strani ženska - in to ženska, ki je za abortus. Ja, sivolasa gospa je pro-choice. Niti na kraj pameti ji ne pade, da bi ženskam kratila pravico do odločitve.

No, mali Bush med predvolilno kampanjo ni hotel jeziti mame in rušiti njene integritete, zato boja proti abortusu ni ravno obešal na ameriško zastavo. Hotel je pač pobrati tudi glasove tistih, ki se jim abortus ne zdi ravno primerljiv z nacističnimi zločini proti človeštvu, ampak abortus v določenih situacijah tolerirajo. Na predsedniški TV debati v Bostonu je tako rekel: "Gotovo lahko dosežemo konsenz o tem, kako zmanjšati število abortusov v Ameriki." Ne, kontracepcije ni omenil. Na republikanski konvenciji v Philadelphiji je oznanil: "Našo nacijo bom popeljal proti kulturi, ki ceni življenje - življenje starih in bolnih, življenje mladih in življenje nerojenih." Obenem pa je navdušeno obljubil: "Ko mi bo kongres poslal predlog zakona, ki prepoveduje abortus v visoki nosečnosti, ga bom takoj podpisal." Ko ga je senator John McCain, tedaj še njegov tekmec za republikanskega predsedniškega kandidata, na soočenju v TV showu Larryja Kinga pobaral, če pri vprašanju abortusa dopušča izjeme, ko gre recimo za posilstvo, incest ali pa ogroženost materinega življenja, je dahnil: "Ja, dopuščam." McCain je kakopak drezal naprej: "Toda podpirate platformo republikanske stranke, ki je proti abortusu brez izjem?" Bush je spet pritrdil: "Podpiram." E, zdaj McCainu ni bilo več jasno, kaj hoče Bush: "Skratka, pri vprašanju abortusa verjamete v izjemo, ko gre za posilstvo, incest in življenje matere, obenem pa navijate za platformo, ki izjeme ne dopušča. Mi lahko pomagate?" Bush mu je pomagal: "Platforma govori le o novem ustavnem amandmaju, ne pa tudi o tem, kakšen naj bo ta ustavni amandma in kako naj bo definiran."

Kdo bo poskrbel za novi amandma? Eh, bolj ali manj vrhovno sodišče, ki mu bo nove člane določil prav Bush. Štirje izmed devetih vrhovnih sodnikov se pač kanijo kmalu upokojiti. Kar ne preseneča - trije so res zelo stari (od 70 do 80 let), najmlajša, ki šteje 67 pomladi, pa ima hude težave z zdravjem. In ironično, prav trije izmed teh štirih so ves čas skrbeli, da je pri življenju ostal ustavni amandma, ki ženskam daje tako rekoč absolutno pravico do abortusa. Leta 1970 je Jane Roe na vrhovnem sodišču vložila tožbo proti teksaški zakonodaji (Roe v. Wade), ker da abortusa v Teksasu ni mogla narediti na legalen, strokoven, kliničen in varen način. Vrhovno sodišče je tri leta kasneje odločilo, da je prepoved abortusa res protiustavna in da ženski res krati ustavno pravico do zasebnosti. Jane je tako zmagala, Amerika pa je dobila novi amandma, ki mu zdaj po življenju streže mali Bush.

Kot rečeno, El Duderino ni hotel ustvarjati vtisa, da so predsedniške volitve 2000 nacionalni referendum o abortusu, zato je bombe raje prepustil drugim, predvsem Krščanski koaliciji in Nacionalnemu komiteju za pravico do življenja, križarskima organizacijama, ki jima gre abortus najbolj na živce - in ki sta skušali na vsak način ustaviti ponovno štetje glasov na Floridi. Kar jima je kakopak uspelo. Bush se je s tem še dodatno in zelo mastno zakreditiral. No, medtem ko je igral diplomata, hlinil uravnoteženost, predel o združitvi nacije, pel evangelij o kulturi življenja in po nemarnem eksperimentiral z besedo compassion (sočutje), so križarske druščine lobirale za življenje, zbujale mater Terezo ("pravica do abortusa je nahujskala matere proti otrokom in ženske proti moškim") in vreščale, da je treba ustaviti Clintonovo ubijanje nerojenih otrok... da svet Ameriko sovraži zato, ker promovira abortus... da je abortus fizična, emocionalna in mentalna zloraba ženske... da abortus ubija ženske pravice... da je abortus atentat na družino, državo in ustavo... da v Ameriki vsako leto splavi milijon in pol žensk... da je od leta 1973 umrlo 40.668.335 nerojenih otrok... in da so varni abortusi le mit. Pri tem so pozabili omeniti, da je od konca II. svetovne vojne do leta 1972 med abortusom - mazaškim in ilegalnim, se razume, drugačnega tedaj ni bilo na voljo - umrlo 7.000 žensk, od leta 1973 do danes pa manj kot 500. Kot da to kaj spremeni, huh.

Medtem ko je El Duderino rolal kampanjo, so križarji futrali temelje nove Amerike. Katherine Harris, proslula državna sekretarka Floride, ki je ustavila ponovno štetje volilnih glasov, je iz pro-choice bejbe na lepem mutirala v pro-life mrho. Jeb Bush, Bushev brat, sicer guverner Floride, je na lepem odobril registrske tablice z napisom "Choose Life". Republikanci na nacionalni konvenciji svoje lastne frakcije, ki je pro-choice, niso spustili na oder. In seveda, tudi sam Bush je hotel biti tu in tam aktualen, pa je zapel: Veste, prodajanje tabletke RU-486, zadolžene za abortus, bi bila huda napaka. V resnici je bil vedno bolj aktualen. Dokler ni postal povsem in scela aktualen. Že po prvi noči v Beli hiši je namreč krenil na križarski pohod - v direktno akcijo. Za začetek je ukinil državna finančna sredstva vsem ameriškim internacionalnim organizacijam, ki v tujini kakorkoli, magari le svetovalno, podpirajo abortus.

S tem je povedal vse. Hočem reči, s tem je povedal, da je krogla proti abortusu v Ameriki že izstreljena in da kani vprašanje abortusa internacionalizirati. Na silo ali pa po mirni poti. Kako bo izgledala "trda" verzija, si lahko živo predstavljate: Amerika bo recimo ukinila finančna sredstva deželam, ki podpirajo abortus. Če kakopak ne bo prijela "mehka" verzija, ki bo šla takole: Bush bo prepoved abortusa zapakiral kot "ameriški produkt"... kot "Made in USA"... kot nekaj konzumnega, modnega, atraktivnega in urgentnega... kot nekaj, kar je idealno tudi za internacionalni trg - a la jeans, Coke, jazz in Elvis. Seksi. Ni naključje, da bo teve mreža ABC v torek, 6. februarja, na dan, ko naj bi bilo v Ameriki statistično največ porodov, v živo prenašala porod.