Romski jezik je pomemben!

Cigan izhaja iz hindijskega jezika in pomeni vse negativno za človeka, ki v družbi povzroča neprijetnosti. Te besede v romščini, v našem besednjaku sploh ni. Rom je beseda, ki jo uporabljamo. V Londonu se je leta 1971 na prvem kongresu Svetovne romske organizacije določilo in sprejelo sklep, da je Rom uradno ime za pripadnike romske skupnosti. Prekmurski Romi večinoma prihajamo iz dveh smeri, iz Madžarske in Nemčije, in smo predvsem pripadniki skupnosti, ki ji pravimo Sinti. Dolenjski Romi prihajajo predvsem iz Hrvaške. V Mariboru in Velenju živijo tudi neavtohtone romske skupnost, prihajajo predvsem iz Srbije in Makedonije.

Romi smo prišli v Slovenijo že v 14. stoletju. To je bilo predvsem nomadsko življenje, ko smo se selili iz kraja v kraj. Ampak to je bilo trenutno, ni šlo za naselitev neke skupine. Na Slovenskem smo se Romi začeli redno naseljevati leta 1850, ko je nastala prva organizirana oblika naselitve Romov v vasi Černelavci. Leta 1911 pa je nastalo največje romsko naselje v Sloveniji, to je Pušča blizu Murske Sobote.

Kakšen je položaj romske skupnosti v Sloveniji danes, kako živite?

Položaj se je bistveno izboljšal, čeprav z nekaterimi pomanjkljivostmi. Lahko rečemo, da je veliko stvari, ki so pripomogle k izboljšanju. Predvsem to, da so nekatere občine začele reševati romsko vprašanje že pred davnimi časi, pred tridesetimi, dvajsetimi leti, kot je to storila občina Murska Sobota. Nekatere občine, ki še danes nimajo strategije reševanja romskega vprašanja, imajo težave. Gre za bivalne razmere, urejanje zemljiškoknjižne in lastninske dokumentacije. To se dogaja predvsem na Dolenjskem, kjer je skrb občine za Rome manjša. Se pravi, skrb obstaja, ampak v manjšem obsegu. V Sloveniji smo Romi nekako na robu družbe, čeprav smo njeni državljani in nam tudi po odločbah ustavnega sodišča pripadajo nekatere pravice.

V novomeški občinski svet je po odločitvi ustavnega sodišča nedavno prvič sedel romski svetnik.

Sklep ustavnega sodišča v bistvu ne velja le za Novo mesto, ampak za vso Slovenijo. V Murski Soboti imamo svetnika že drugi mandat, tako da tu težav ni. Ko je ustavno sodišče sprejelo ta sklep, je dalo ne glede na to, ali bodo občine to določile, pripadnikom romske skupnosti pravico do predstavnika v mestnem svetu. Državni zbor ima zdaj leto časa, da pripravi pravila, ki bodo določala, kako in kaj, ker se morajo razmere določiti tudi v odstotkih. V občinah bodo potem lahko delali na podlagi teh pravil. Mislim, da gre za zelo dobro zadevo.

Na Dolenjskem, pravite, je položaj Romov slabši. Drži, da naj bi jih tudi policisti tam obravnavali ostreje?

Mislim, da je ta informacija pravilna. Vzroka, zakaj policisti na tistem območju obravnavajo Rome drugače oziroma delajo z njimi drugače, sta po vsej verjetnosti dva. Prvič je to, da imajo Romi na Dolenjskem več težav, v družbo se ne vključujejo, tudi družba jih ne sprejema tako kot v Prekmurju. Drugi razlog za to pa mislim, da je to, da še vedno obstajajo ...

Predsodki?

Predsodki, odnos večinskega naroda do Romov. In tudi policisti s tega območja po vsej verjetnosti imajo takšne predsodke. Tudi mediji ob prekrških navajajo romski izvor storilca. To so predsodki.

Kako pa je z zaposlovanjem Romov? Za romsko skupnost naj bi bila značilna velika brezposelnost.

Velika brezposelnost se je takoj po osamosvojitvi v Sloveniji širila na vse prebivalce, poseben poudarek pa je na Romih kot skupnosti, ne le na Dolenjskem, pač pa tudi v Prekmurju. Vsi vemo, da politika zaposlovanja v Sloveniji ni naredila velikega koraka, kaj šele pri zaposlovanju Romov, kjer je stopnja izobrazbe nižja, kjer ni delovnih navad.

Posredno je s tem verjetno povezana tudi nizka rodnost med slovenskimi Romi, kar je glede na podatke drugih evropskih držav, v katerih živijo Romi, posebnost.

Družinski standard je nizek. Nekoč so imele družine po sedem otrok, zdaj imajo po dva.

Čeprav živite v okolju, ki govori drugačen jezik, vam je romščino v vsem tem času uspelo ohraniti. Govorite vsi Romi isti jezik ali so med selitvami nastale različice?

Vsi govorimo romsko, razlikujemo se po dialektih. Vsaka skupina Romov ima svoje narečje, govorimo pa en jezik. Romskemu jeziku je podoben hindijski jezik. To je najbolj množična oblika govorjenega jezika v Indiji, saj ta jezik govori tisoč plemen, in je tudi neka podlaga za romski jezik. Vemo, da romski jezik in indijska narečja izhajajo iz sanskrta, hindijski jezik pa je podoben našemu, romskemu jeziku. Tu se najdemo. Je pa romski jezik zelo močan jezik. Če gledamo primerjavo s slovenščino, te v svetu nihče ne pozna, romski jezik pa po svetu govori ogromno ljudi. Samo v Evropi je 12 milijonov Romov.

Imajo otroci v šoli težave s slovenščino?

S slovenskim jezikom ni več toliko težav kot nekoč. Romi se v Sloveniji vključujejo v šole tako kot vsi drugi državljani Republike Slovenije, tako kot vsi otroci. Ni posebnih oddelkov, ni posebnih razredov. V Prekmurju se vsako leto vpiše v srednje šole približno 30 otrok, osnovno šolo pa konča približno 70 odstotkov vpisanih romskih otrok.

Imate podatke o slovenskih Romih, ki so se ali se še šolajo na fakultetah? V tujini naj bi število naraščalo.

V tujini se število pripadnikov romske skupnosti povečuje zato, ker imajo Romi v drugih državah tudi svoje šole, gimnazije, fakultete. Zato se lahko vpisujejo v tolikšnem številu. Po drugi strani je tam veliko več pripadnikov romske skupnosti, v Romuniji je ogromno Romov in tam je tudi zato vpisovanje v šole veliko večje.

Kako pa je z delovanjem v politiki?

Nekateri posamezniki smo se že pred desetletji vključevali v politično življenje, kjer smo seveda poudarjali in zahtevali nekatere stvari, povezane z romsko problematiko. Leta 1996 smo ustanovili Zvezo romskih društev Slovenije, danes pa je to Zveza Romov Slovenije, se pravi, da ne združujemo samo društev, ampak vse Rome. Z ustanovitvijo Zveze Romov Slovenije se je povečala tudi politična moč, v Prekmurju sicer veliko bolj kot na Dolenjskem, kajti v Prekmurju smo Romi politično delovali že v času Jugoslavije. Leta 1950, 1960 smo že imeli svoje vaške odbornike pa predstavnike v krajevnih skupnostih, v mladini, SZDL, partiji itd.

Kaj pa poslanca?

Ustavno sodišče je določilo, da moramo imeti svoje svetnike. To je že prvi korak, prvi postopek na poti k pridobitvi poslanca v državnem zboru. Mislim, da bo trajalo kar nekaj časa, nekaj let, da se bomo lahko organizirali tako, da bomo imeli svojega poslanca. Ne imeti predstavnikov na občinski ravni, pa takoj imeti poslanca, mislim, da v tem ni logike, vsaj za naše razmere ne.

Na Slovaškem deluje kar 17 romskih strank. Tudi vi razmišljate o takšni obliki delovanja?

Pri nas romske stranke ni, niti je ne bi bilo pametno ustanavljati, predvsem zato, ker je politika za Rome nekaj ... Strankarsko bi naredili precej več škode kot pa pozitivnega. Politika je pač politika in za evropske razmere jo slabo obvladujejo že Neromi, kaj šele Romi.