Giro della Miseria

Ko se je konec prejšnjega meseca italijanski Giro dva dneva vrtel pri nas, se je svetovno kolesarstvo še lahko sončilo v slavi. Afere in sumi preteklih let v zvezi z zlorabo prepovedanih snovi so na obzorje tega priljubljenega športa prignali kvečjemu delno oblačnost. Neurje je prišlo nekaj dni kasneje v mondenem San Remu. Bliskovita racija okrog 200 italijanskih policistov nad biciklistično srenjo ni prinesla le strel in hude toče, pač pa je sprožila tudi zemeljski plaz, ki mu ni videti konca.

Po pisanju nemške revije "Der Spiegel" je italijanski policiji v San Remu uspelo več, kot le (ponovno) odkritje, da poklicna kolesarska moštva v prtljagi poleg kolesarskih potrebščin tovorijo tudi prepovedane snovi, predvsem zdravila, ki naj bi jih kolesarji zlorabljali za povečanje tekmovalnih zmožnosti. Poleg razsežnosti preiskave, ki se nadaljuje proti več kot 50 udeležencem dirke (med njimi niso le tekmovalci) in 20 moštvom (od skupno 22), so strah zbujajoče tudi domnevne metode pridobivanja in zlorabe zdravil.

Z dopingom je namreč približno tako kot z mobilnimi telefoni. Komaj si priskrbiš najnovejši model in se nanj navadiš, že je zastarel. Z gensko tehniko proizvajani modni hormon "epo" (erythropoietin), ki je po pričevanju skesancev vrhunskim kolesarjem na nedeovoljen način pomagal v drugi polovici devetdesetih let, naj bi bil le še doping revnejših in manj previdnih ter, kakršno je tudi njegovo osnovno poslanstvo, zdravilo za paciente, ki med operacijami izgubijo veliko krvi, za ljudi, ki so priključeni na aparature za dializo, po najnovejših odkritjih pa v času kemoterapije pomaga tudi osebam, ki jih je napadel tumor v predelu glave in vratu. Omenjeni hormon namreč spodbuja proizvodnjo rdečih krvnih telesc, z povečanjem njihovega števila pa se krepi tudi sposobnost transporta kisika v telesu: pacientom to omogoča preživetje, kolesarjem pa, povedano bolj preprosto, povečuje vzdržljivost. Zaton zvezdniške športne kariere "epa" so v zadnjem letu pospešili tudi čedalje hitrejši in zanesljivejši postopki odkrivanja njegove zlorabe, zato so si kršitelji morali izmisliti kaj novega.

Senzacionalnost odkritja se skriva ne le v novem sredstvu, pač pa tudi v načinu njegovega pridobivanja. "Epov" naslednik naj bi bil namreč preparat z imenom "Hemassist", ki sploh še nima dovoljenja za uporabo v medicini. Še več, po pisanju "Der Spiegla" naj bi ameriški farmakološki koncern Baxter International iz Deerfielda pri Chicagu (42 tisoč zaposlenih) vse vzorce zdravila (s podobnim namenom kot "epo") po neuspeli tretji testni fazi že pred tremi leti uničil. Razlog: smrtnost v preizkusni skupini pacientov (poškodovanci z veliko izgubo krvi), ki so ji pomagali s "Hemassistom" je bila večja kot v primerjalni skupini, ki ga ni bila deležna. To pomeni, da to zdravilo sploh nikoli ne bo dobilo dovoljenja za proizvodnjo in uporabo v medicini.

Prav odkritje "Hemassista" naj bi bil vrhunec dogajanja v San Remu, saj spornega zdravila, ki to, vsaj v tej obliki, nikoli ne bo, preiskovalci niso našli pri kaki nepomembni osebi. "Hemassist" naj bi bil po pisanju "Der Spiegla" namreč eden izmed najdenih preparatov v hotelski sobi Daria Friga, kolesarja, ki je na letošnjem Giru dolgo časa nosil rožnato majico vodilnega v skupnem seštevku (tudi v Sloveniji). Kako je "Hemassist" prišel do Friga, je še nejasno. Italijanski kolesar je javno dejal, da nikoli ni jemal prepovedanih snovi, dodal pa je še, da je imel omenjeno zdravilo s seboj "le zaradi varnosti." Oziroma boljšega občutka. Da ima pač v žepu nekaj, kar bi mu lahko pomagalo. "Hemassist" kot (dovoljeni) psiho-doping? Tako kot nekakšen talisman?

Ob tem ni odveč dodati, da je uživanje "Hemassista" morda celo življensko nevarno. Predstavnica Baxter Internationala je v zaslišanju pred italijanskimi preiskovalci menila, da so lahko kolesarji do tega zdravila prišli le s krajo testnih proizvodov pred njihovim uničenjem leta 1998. Po njenih podatkih pa je obstojnost "Hemassista" le leto dni, pa še to le pri temperaturi - 70 stopinj Celzija. To bi pomenilo, da kolesarji uživajo neregistrirano zdravilo, ki je že dve leti pokvarjeno. Posledice? "Tistega, ki uživa Hemassist zdaj, ga ni več odgovorno poslati v javni promet," naj bi ob tem slikovito dejala predstavnica farmakološkega giganta. Ob vsem tem se zdi zgodba v zvezi z drugim naslednikom "epa" prav nedolžna. Italijanska policija je v San Remu zasegla tudi zdravilo RSR-13, ki naj bi dovoljenje za uporabo pri zdravljenju pacientov s tumorjem na možganih, dobil prihodnje leto. Strokovnjaki menijo, da je dopinška mafija prišla do patenta za RSR-13 (kar naj ne bi bil tak problem), izdelovala pa naj bi ga v lastnih ilegalnih laboratorijih.

Komu naj javnost verjame? Dariu Frigu, ki ga je njegovo moštvo medtem začasno izključilo iz svojih vrst, in njegovim kolegom, med njimi tudi našim poklicnim kolesarjem? Športniki vpletenost v dopinške mahinacije načeloma javno zanikajo ter za kršitelje zahtevajo stroge kazni. Izjema je na primer Švicar Alex Zülle, ki ga je francoska policija na francoskem Touru pred tremi leti priprla zaradi zlorabe "epa", kasneje pa je to tudi javno priznal. Medtem je Zülle, nekoč član zloglasne ekipe Festina, prestopil v nemško moštvo Coast, prav v teh dneh tekmuje na Dirki po Švici ter zatrjuje, da je po štiriletnem uživanju "epa" čist. S pomočjo nekdanjega trenerja vzhodnonemških olimpijskih kolesarjev Wolframa Lindnerja naj bi zdaj dokazal, da se dan v kolesarskem športu uspeti tudi brez prepovedane pomoči.

Prihodnji mesec se bo odvrtel najnovejši Tour de France. Priprave so že na vrhuncu. Nekateri tekmovalci, kot veliki junak zadnjih let Lance Armstrong iz ZDA, se nanj pripravljajo na tekmovanjih po Švici in Kataloniji... Ullrich nekje v Pirinejih in Alpah trenira... Ameriško farmakološko podjetje Amgen je na tržišče poslalo Aranesp, po pisanju "Der Spiegla" nekakšen "super-epo" za slabokrvne paciente, ki ga lovci na doping še ne morejo kar tako dokazati... Neznanci so v južnofrancoskem Perpignanu vdrli v tovornjak nemške ekipe Team Telekom (za katero nastopa tudi Ullrich) in ukradli sedem koles... Francoska policija je pred Tourom na nogah, verjetno ne le prometniki... Novinarji ostrijo peresa in povečujejo pomnilnike na svojih računalnikih... Časopisni uredniki že pripravljajo prostor na športnih straneh. V pripravljenosti so tudi kolegi iz črne kronike. Službe za sprejem osmrtnic ponekod delajo 24 ur na dan.