Senzacija na rolerjih

In-line hokej se v svetu vsako leto bolj in bolj rine v ospredje med zanimivejšimi in privlačnejšimi letnimi športi. Mlajši brat hokeja na ledu ima pred zimsko različico kar nekaj prednosti. Predvsem precej bolj simpatična pravila. Ta ne morijo in ne trgajo ritma igre. Osnova je preprosta: štirje igralci v polju in vratar, označena je samo polovica igrišča, sodnika sta dva, grobosti so omejene na minimum. Tu pa je še magnet za gledalce - veliko strelov na vrata in veliko zadetkov. "Run & gun" različica športa, ki je iz Severne Amerike začela pohod v Evropo, je mimogrede okužila Južno Ameriko in se uveljavila v Aziji in Oceaniji. Prodaja in-line kotalk oziroma rolerjev je velik svetovni biznis, in to so začutile multinacionalke. Najprej se je trg preverjal z nekakšnimi neuradnimi svetovnimi prvenstvi. Ameriška multinacionalka Mission je priložnost zgrabila prva. V mednarodni hokejski zvezi IIHF je ustanovila In-line department, oddelek za hokej na rolerjih, ki pripravlja vsakoletna svetovna prvenstva. Na lanskem v Ellingtonu na Floridi so premočno zmagali Finci. Letos je bilo prvenstvo v Nuernbergu in na njem je prvič nastopila tudi Slovenija.

Pred Mercatorjem ali Sparom v Ljubljani ali na Jesenicah, v Mariboru, Postojni ... na parkiriščih in betonskih ploščadih po Sloveniji je v zadnjih letih videti mularijo na in-line kotalkah, po domače rečeno na rolerjih, ki se preganja med dvema improviziranima goloma. S polomljenimi palicami imitirajo hokejske dvoboje Olimpije in Acronija Jesenic. In-line hokej se v Sloveniji igra amatersko, čeprav se ga z veseljem lotevajo tudi pravi hokejisti z ledu. Premoremo prvo in drugo člansko ligo ter nekaj lig za mlajše kategorije, igrišča pa so bolj ali manj zunaj vseh mednarodnih standardov. Lani je naši selekciji uspelo pripraviti nekaj prijateljskih srečanj z Avstrijci in prav vsakič so jih sosedje "dobili po buči", nato pa se je mednarodna zveza odločila in našo reprezentanco povabila na letošnje srečanje šestnajstih najboljših na svetu. A naša reprezentanca še teden pred odhodom na prvenstvo pravzaprav ni vedela, ali bo res nastopala v družbi najboljših ali ne. Blagajna zveze je bila izpraznjena, menda zaradi iskanja sponzorjev na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Koreji. Pred prvenstvom se je menjalo vodstvo, bivši so noreli, sedanji pa so delali in izprosili za reprezentante po tri majice, ene kratke hlače in dve kapi za vsakega ter si prek prijateljev in sponzorjev izposodili tri kombivozila za odhod na prvenstvo. Tekmovalne drese so naši dobili šele v Nemčiji, a čakala jih je še ena sramota: namesto dobro vidnih označb Slovenije in prepoznavnega znaka, znanega iz hokeja na ledu - risa, je na sprednji strani rjovel medved. Vendar ne kočevski rjavi medo, ampak polarni medved, sicer zaščitni znak Polar bear press agency iz ZDA, nekakšne off-shore tiskovne firme za naše izseljence. Prejšnji predsednik in-line zveze je bil pač nekakšen ataše tega podjetja v Sloveniji.

Mednarodna srenja je slovensko odpravo pred predtekmovanji seveda označila za moštvo luzerjev. Na koncu pa je slovenske in-line hokejiste, moštvo, ki je bilo - brez obljubljenega fičnika premije za osvojeno mesto - med najboljšimi na svetovnem prvenstvu, čakalo veliko čestitk. V bližini kompleksa Koloseum, kjer je Adolf Hitler hotel med vojno zgraditi štadion za 400.000 ljudi, na ploskvi Arena Halle nasprotnikov med igro niso zanimale mahinacije in malverzacije v slovenski zvezi. Nikogar ni brigalo, koliko priprav so imeli naši hokejisti ali s kakšno opremo igrajo. V predtekmovalni skupini A so se naši fantje na koleščkih najprej pomerili s svetovnimi prvaki Finci in na presenečenje vseh bili sicer poraženi, vendar z majhno razliko, eno četrtino pa so končali z izidom 0 : 0. Naslednji dan so padli Brazilci, osmi z zadnjega svetovnega prvenstva, kasneje pa še Madžari, ki so bili prepričani o napredovanju med osem najboljših, a so jih naši popolnoma pregazili. Uvrstitev med osem najboljših na svetu je pomenila nadaljevanje tekmovanja skupaj s Finci, Švedi in Slovaki, hkrati pa tudi usmeritev pozornosti na smešno odpravo v treh kombijih. Kdo so fantje, ki so zbirali denar za nakup palic v trgovini v dvorani, ker niso imeli rezervnih? Nemci so našim vsak dan poklonili kakšno potrebno stvar iz svojega fonda, Stefan Wagner, direktor tekmovanj pri nemški hokejski zvezi, pa je celo uredil plačilo goriva za tri slovenska vozila. V drugem delu tekmovanja ni bilo več mešanja Slovencev in Slovakov. V odločilni tekmi za končno sedmo mesto na prvenstvu so Slovenci premagali Avstrijce. Michael Guntner, velikan s svojimi 200 centimetri in 110 kilogrami, je sodnika sicer hotel prepričati, da sta jih nategovala vso tekmo, vendar ni mogel storiti nič proti temu, da ga je Rok Bavdaž, s 167 centimetri najmanjši v slovenski vrsti, dobesedno razmetaval po ploskvi.

Sedmo mesto Slovenije na prvenstvu je senzacija, ki je v hokejskem svetu deležna velike pozornosti. In-line hokej je postal biznis, ki je vsako leto večji. Slovencem je bilo v Nuernbergu jasno povedano, da za improvizacijo in lumparije iz preteklosti IIHF ne bo imela posluha in milosti. Torej je sedaj na potezi predsednik HZS Nestl Aljančič. Novo vodstvo in-line zveze se je po prvenstvu takoj sestalo in se dogovorilo: prihodnje leto gremo v projekt "kolajna na svetovnem prvenstvu". Igralski kader v Sloveniji je, znanje tudi, o volji do uveljavljanja tega športa pa tako ali tako ni treba izgubljati besed. Verjetno mularija na parkiriščih prihodnje leto ne bo več posnemala hokejistov Olimpije in Acronija, temveč moštva, kot so Asa Naklo, Utik Kranjska Gora, Dinamiti Horjul, Piranha Piran, Črne vrane, Soški psi ...