Spominki, ki so padali z neba

"Popolno božično darilo za vesoljske navdušence in zbiratelje," je pred leti na največjem svetovnem spletnem dražbenem mestu Ebayu opisoval svoj "artefakt" Charles Starowesky. Na pogled nič posebnega, če ne bi šlo za 15 x 15 cm velik kos toplotne zaščite že davnega januarja 1986 eksplodiranega shuttla Challenger. Starowesky je ob eksploziji prvega shuttla služboval na ladji ameriške obalne straže, ki je iz vode vlekla ostanke Challengerja. Nekaj spominkov je shranil, trinajst let pozneje pa jih je ponudil na dražbi po izklicni ceni 199 dolarjev. Dvomljivce je prepričeval celo s fotografijami, posnetimi med reševalno akcijo, in s kopijo pisma, v katerem so njegovi posadki sporočili, da je bila odlikovana za prizadevnost pri reševanju razbitin. Nasa in druge državne ustanove so zaradi tega povsem popenile. Starowesky se je izgovarjal, da je stvari prodal, ker je bil v finančni stiski, Nasa pa je trdila, da so tudi ostanki shuttla državna last in da gre za prodajo ukradenega blaga. Končalo se je z dvema letoma pogojne kazni za Staroweskyja. Odnesel jo je dokaj dobro, saj je bila tedaj najvišja zagrožena kazen do 10 let zapora in plačilo 10.000 dolarjev. Opisani primer je bil najbolj razvpit primer prodaje shuttlovih delov, sicer so se ti sem in tja pojavljali na spletnih dražbah, vendar so jih uredniki portalov hitro umaknili.

Polovica Challengerjevih razbitin je najbrž za vedno končala na morskem dnu. Eksplozija Columbie nad kopenskim delom ZDA pa je bila za Naso veliko večja mora in za profi ter ljubiteljske zbiratelje, zasvojence z vesoljem in različne mešetarje kot mana z neba. Nasa je takoj, ko je bilo jasno, da je Columbia razpadla, posvarila ljudstvo pred nevarnim odpadkom z neba, češ da je kontaminiran s različnimi kemikalijami, ki so jih uporabili pri poletu. Za mnoge precej dvomljiv podatek ni ustavil množice, da ne bi odšla na lov za ostanki. Konec koncev so morali razbitine varovati tudi policisti in drugi varnostni organi. Najdena čelada katerega izmed astronavtov bi bila izjemen zbirateljski primerek, ki bi ga bilo mogoče dokaj dobro prodati bogatim zbirateljem. Recimo kakšnemu Rossu Perotu, nekdanjemu neodvisnemu predsedniškemu kandidatu, za katerega velja, da ima menda celo največjo zasebno zbirko najrazličnejših trofej, povezanih z vesoljskimi potovanji, na svetu. Ebay in podobna dražbena spletna mesta so se že nekaj ur po nesreči napolnila s prvimi ostanki Columbie, ponudbe pa so hitro umaknili. Ameriški zakoni so se v zvezi z ostanki po nesrečah še posebej po zrušitvi newyorških WTC-jevih dvojčkov zaostrili. Ruševine WTC-ja, ki so jih nekako pretihotapili s sicer varovanega območja, so zaslužka željni še posebej priporočali in ponujali sorodnikom žrtev kot spomin na preminule bližnje. Ameriški policisti pa so menda že aretirali nekatere vnete nabiralce ostankov Columbie in sedaj jim grozi poleg 10 let zapora kar do 250.000 dolarjev kazni.

Čeprav so s spletnih mest umaknili razbitine Columbie, je bil najstarejši shuttle minuli teden velik hit. Ponujala se je najrazličnejša krama in stari spominki kot najnovejši našitki nesrečne 107. misije. Tako so ceneni kičasti kitajski radijski aparati v obliki shuttlov zgolj zaradi nalepke Columbia dosegli ceno tudi več kot sto dolarjev. Poleg omenjenih radiev so se med ponudbo znašli številni modelčki Columbie, šilčki za svinčnike, nalepke in celo časopisi, ki so poročali o prvem poletu tega shuttla davnega leta 1981, ter zarjavele prazne pločevinke pepsija, potiskane s sličico Columbie . Pojavili so se tudi šaljivci. Recimo neki Nemec iz Leverkusna je prodajal domnevni ventil za dovod goriva pri raketnih motorjih, ki se je po naključju znašel sredi njegovega vrta uro po nesreči shuttla. Nasa zaradi težav pri ugotavljanju vzrokov nesreče budno bedi nad internetom, če bo kdo, kje in kako skušal prodati kakšen kos.

Precej zanimivo zgodbo o shuttlih, Nasi in njenem kupovanju po internetnih dražbah je lani maja objavil BBC. Nasa oziroma United Space Alliance, ki skrbi za floto shuttlov, je začela na internetu objavljati oglase, da odkupuje stare računalniške dele. Shuttli so, kar zadeva računalniško tehnologijo, skorajda računalniški muzeji v aktivni uporabi. Columbia, izdelana leta 1981, je uporabljala številne pred več kot desetletjem zastarele računalniške dele. Disketni pogoni na shuttlih so bili zastareli že konec sedemdesetih let. Skrbnikom shuttlov je občutno primanjkovalo tudi računalniških procesorjev 8086, podobnih tistim, ki so bili uporabljeni v prvih IBM-ovih PC-jih. Ti so na trg prišli prav tako leta 1981. Nekateri shuttli pa naj bi imeli še vedno vgrajene odprtine za ultrazastarele osempalčne diskete, ki so jih manjše različice zamenjale že pred dvajsetimi leti. Nasa naj bi bila navajala, da dele potrebuje za prenovo še delujočih računalnikov, poleg tega pa si dela zaloge, dokler je ta računalniška tehnika sploh še kje dosegljiva. Columbia bi morala biti v uporabi še skoraj desetletje, to je do leta 2012.