Kokošnjak za bicikle

Pred približno dvema letoma so se v Sežani v Mladinskem centru Podlaga usedli za mizo in začeli tuhtati. Kajti prav tedaj je potekal razpis Sklada za male projekte programa PHARE za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo, v katerem Slovenija sodeluje od leta 1994 in je do leta 1999 prejela že 18 milijonov evrov. Sklad za male projekte naj bi bil namenjen spodbujanju neposrednega sodelovanja ljudi ob meji. "Spraševali smo se, kaj bi prijavili. Pa smo rekli, dajmo, postavimo hostel. In kje bi ga postavili? Ma, gremo vprašat na občino," je o začetni fazi dejala vodja projekta Mateja Zavadlal. Občina jim je odstopila staro šolo v vasi Pliskovica, programski svet Mladinskega centra pa je ta čas prijavil projekt, ki je bil med več kot osemdesetimi zamislimi izbran za najboljšega.

Šolo naj bi si delili s Centerom šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), a se je izkazalo, da so prostorske zahteve za dom CŠOD večje in bi zanj potrebovali celoten objekt stare šole in še sosednjega župnišča. Na hitro je bilo torej treba poiskati novo lokacijo. Poizvedovanja po vasici so pripeljala do t. i. Slamčeve domačije, zavarovanega kulturnega spomenika, ki pa je bil že nekaj let zapuščen. Lastnik domačije imetja ni hotel prodati komurkoli, ker so ga nanjo vezali lepi spomini. "A ko je izvedel, da bo hiša odprta in bo še kdaj lahko stopil vanjo, je domačijo prodal občini, in to menda po skromni ceni," je razložila predsednica medobčinskega Društva prijateljev mladine Sežana Marija Turk. To društvo se je skupaj s krajani dejavno vključilo v urejanje okolice domačije. Vas, kjer živi 240 ljudi in ni v njej niti gostilne, se je po dolgem spanju zbudila. Pripravljati so začeli pohode po starih vaških poteh, ki naj bi bile zanimive predvsem za kolesarje. Verjetno sta tudi navdušenje in kooperativnost Pliskovljanov pripomogla k pridobitvi vseh potrebnih gradbenih dovoljenj v rekordnem času. Ob tem so v Mladinskem centru ugotovili, da večina slovenskih gradbenih podjetij sploh ni pripravljena na vstop v Evropsko unijo. "S težavo smo našli izvajalca, ki bi lahko pripravil dokumentacijo v angleščini, in to po strogih predpisih EU." Ker sredstva prihajajo iz Evropske unije, je ta za spodbudo razvoja znotraj svojega ozemlja obvezala izvajalce projektov, da morajo biti vsi materiali in oprema evropskega izvora. "Imeli smo precejšnje težave, ko smo iskali računalnik, ki bi bil narejen v Evropi." Kasneje so računalnik, ki bo gostom dostop omogočal do svetovnega spleta, našli na nemških tleh. Tiskalnik pa še iščejo.

Pa vendarle, se boste začudeno vprašali ob pogledu na zemljevid, kdo bo zahajal v to zakotno vas, pa četudi stoji na Krasu? "Za poletje imamo že vse zasedeno. Rezervacijo smo dobili od skupine biologov raziskovalcev in od organizatorjev otroškega tabora," odgovarja Nina Ukmar, ki je pri Mladinskem centru poskrbela za finančne načrte. Obiskovalce, ki bodo izkoriščali 36 ležišč hotela po ceni od 10 do 14 evrov, naj bi privlačile ne samo naravne, temveč tudi kulturne znamenitosti.

Hotel sestavljata dve stavbi, v eni je bil nekoč hlev. Spodaj, v nekdanjem hlevu, je večnamenski prostor za druženje, pod streho so skupinska ležišča. Predvidena je tudi kuhinja, kjer si bodo gostje lahko sami pripravljali hrano. Gostinske dejavnosti v hostlu niso prijavili, zato bo gostom ponujen paket z zajtrkom, sestavljenim iz nekuhane hrane.

V drugi, pravi hiši, so pod budnim očesom zavoda za spomeniško varstvo obnovili odprto ognjišče in star kokošnjak namenili za shranjevanje koles. Prav zdaj vaščani zbirajo stara in neuporabna kolesa, da jih bodo popravili in dajali v najem gostom hostla.

Ko so izbirali notranjo opremo, so si želeli pohištvo, ki bi bilo čim bolj v kraškem slogu. A finančna stiska je mlade precej omejila. Pogradi so recimo še leseni, drugo je mešanica sodobnih materialov. Da bi imela stavba še večji nadih preteklosti, so ohranili nekaj kosov starega ometa v notranjosti in, kjer se je le dalo, prvotno streho, krito s škrilo. "Ko smo poskušali prvič priti v hišo, je bilo vse tako zaraščeno z grmovjem, da smo morali plezati po lestvi na balkon," je Nina pojasnila težave z ohranjanjemo izvirnih delov stavbe. Trudili so se tudi pri obnovi kamnitega napajalnika za krave, ki je dolga leta stal v hlevu. Zavod za spomeniško varstvo je izrecno zahteval, naj bo na ogled prihodnjim rodovom. Toda žal je, kakor se je izkazalo med prenovo, zob časa napajalnik že preveč načel.

V prostorsko skromni recepciji poslopja, ki je bilo zasnovano nekje v začetku 17. stoletja, že zdaj nastaja prvo informativno središče za Kras. "Ugotovili smo, da ni celostne vizije razvoja turizma na Krasu. Nekaj prospektov je bilo že natisnjenih, vendar smo prepuščeni svoji iznajdljivosti, nekaj kopiramo itd.," je razložila Nina Ukmar.

In kdo bo upravljal to idilo? O tem odloča občina, kajti poleg tega, da je lastnica stavbe, je v projekt vložila še približno sto milijonov tolarjev. V pol leta naj bi se z dobrim gospodarjenjem izkazali že od samega začetka pri projektu sodelujoči predstavniki Mladinskega centra, ki hočejo v ta namen ustanoviti samostojen zavod. Potem pa bo občina odločila, kako naprej. Vendar so krajani Pliskovice in sosednjih vasi ter člani Razvojnega društva že izrazili ogorčenje nad zamislijo občine, da bi upravljanje mladinskega doma na Slamčevi domačiji s koncesijo podelila zasebniku in ne mladim navdušencem. Bojijo se previsokih cen, ki bi odganjale turiste. Sploh pa, kot pravi domačinka Marija Turk, so bila vsa dosedanja prizadevanja usmerjena v to, da bi dom upravljala kraška mladina, ki bo tako lahko aktivirala svoje znanje, da ne bo potreben odliv s Krasa. Skratka, kdo bo v v prihodnje prešteval denar v blagajni hostla Pr' Slamčevih, še ni povsem jasno.