Z zakoni nad e-kugo

Odpadna pošta ali tako imenovani spam e-maili, ki z najbolj neverjetnimi in hkrati brezveznimi poslovnimi ali pornografskimi ponudbami polnijo elektronske poštne predale, na eni strani resno ogrožajo uporabo elektronske pošte, ki je zagotovo eden najbolj prijaznih načinov pošiljanja sporočil. Zaradi poslovne škode trpijo številna podjetja. Izračuni so pokazali, da brisanje in prebiranje sporočil iz elektronskega poštnega predala pri posamezniku lahko trajata tudi do 30 minut dnevno. Pri 50 zaposlenih to pomeni 25 delovnih ur na dan. Evropska komisija je recimo grobo izračunala, da ima zaradi odpadne pošte produkcija podjetij v EU okoli 3 milijarde evrov škode. V ZDA so se lotili številnih raziskav, kako odpadna pošta vpliva na povprečnega uporabnika interneta. Eno zadnjih odmevnih raziskav so naredili pri Pew Internet & American Life. Objavljeni podatki so zbujali skrb. 25 odstotkov vprašanih je namreč izjavilo, da zaradi odpadne pošte manj uporablja elektronsko pošto. Več kot dve tretjini odpadna pošta zelo moti, internet pa izgublja priljubljenost in tudi zaupanje. Pornografske vsebine v odpadni pošti najbolj motijo uporabnice in starše, ki otrokom že prepovedujejo uporabo e-sporočil. Kljub številnim filtrom noben elektronski poštni predal ni dovolj varen. Na drugi strani pa je raziskava pokazala, da odpadna pošta deluje. Tretjina vprašanih je namreč izjavila, da odpira odpadno pošto, če se jim zdi ponudba zanimiva in bi radi več informacij. Sedem odstotkov vprašanih pa je priznalo, da so že celo naročili izdelek ali storitev, ki so jo reklamirali z odpadno pošto. Toda slednja je vse bolj nadležna, saj se število odpadne pošte povečuje. Vrhunec naj bi bili božični prazniki, saj so v e-poštne nabiralnike že začele prihajati prve ponudbe za darila in celo za posojila za nakup daril. Odpadna pošta pa je lahko tudi "mina". Lahko ima pripet virus, kot je bilo v primeru virusa Sobig.F. Slednji je virus, ki se je razširil najhitreje v zgodovini računalnikov.

V boj proti odpadni pošti stopajo največja programska in internetna podjetja. Toda zdi se, da so kreatorji odpadne pošte vedno korak pred filtri. Vedno se najde nekaj odstotkov sporočil, ki obidejo zaščito. Glede na to, da je število odpadne pošte naraslo s 50 na 70 odstotkov vse elektronske pošte, ki kroži po svetu, se položaj kvečjemu zaostruje. Oblastniki na drugi strani vidijo svojo moč v zakonih. V ZDA se vršijo številni pritiski na vlado, naj sprejme podoben zakon, ki velja v Kaliforniji. Tam je kazen za množično pošiljanje milijon dolarjev ter 1000 dolarjev za vsako sporočilo. Postopek proti nadlegovalcem pa lahko sprožijo fizične in pravne osebe. Z nekajmilijonsko kaznijo jo je že odneslo neko spam marketinško podjetje.

V Evropi oziroma v EU je v začetku novembra začela veljati evropska direktiva o prepovedi pošiljanja odpadne elektronske pošte. Z eno pomanjkljivostjo. Velja le za območje EU. Odpadna pošta pa večinoma prihaja iz Azije ali Amerike. Zato že poteka iniciativa, da bi boj proti elektronski kugi zaživel z mednarodnim sodelovanjem. EU zakonodaja bo posegla tudi v novi slovenski zakon o elektronskih komunikacijah, saj mora biti usklajen z evropskimi direktivami. In kaj naj bi se v Sloveniji spremenilo glede odpadne pošte? Na ministrstvu za informacijsko družbo so nam pojasnili, da EU direktiva o varstvu zasebnosti in elektronskih komunikacijah prepoveduje tako imenovane vohunske piškotke (spyware) in druge sledilne pripomočke, razen če se uporabnik s tem strinja. V primeru sledenja mobilnih telefonov prepoveduje uporabo sledenja za informacije o mobilnih telefonih brez dovoljenja uporabnika oziroma lastnika mobilnega telefona. Razen v primeru, ko to informacijo potrebujejo bodisi reševalne službe ali policija. Glede nezaželene elektronske pošte pa prepoveduje pošiljanje nezaželenih elektronskih sporočil brez uporabnikovega vnaprejšnjega privoljenja. To vključuje tudi reklamna sporočila, poslana na mobilne telefone.

Po direktivi morajo sedanje in bodoče članice svojo zakonodajo prilagoditi samo glede navedenih ciljev. Kako to doseči oziroma s katerimi zakoni, pa imajo povsem proste roke. Na MID-u so nam pojasnili, da v Sloveniji to področje pokriva zakon o varstvu potrošnikov, zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu in sedanji zakon o telekomunikacijah, ki ga bo zamenjal nastajajoči zakon o elektronskih komunikacijah. In kakšne so kazni? Po zakonu o varstvu potrošnikov se fizične osebe za prekršek kaznujejo z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev, pravne pa z najmanj 3,000.000 tolarjev, če "uporabljajo sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo in elektronsko pošto brez vnaprejšnjega soglasja potrošnika, ki mu je bilo sporočilo namenjeno, z enako kaznijo pa se podjetja kaznujejo, če posamezniku pošiljajo sporočila, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve, čeprav potrošnik izjavi, da jih ne želi več prejemati". V zakonu o elektronskih komunikacijah bo zadeva še bolj natančno opredeljena. Postavljen bo dodatni pogoj, da v primerih, ko podjetje pridobi "elektronski naslov posameznika pri nakupu določenega blaga ali storitve, omejuje uporabo tega elektronskega naslova le za neposredno trženje njegovega podobnega blaga in storitev, seveda pod pogojem, da posameznik (potrošnik) ni predhodno, torej ob prvem nakupu njegovega blaga ali storitev, odklonil uporabe njegovega elektronskega naslova. Poleg tega pa tudi prepoveduje uporabo lažne identitete pri omenjenih načinih neposrednega trženja". Kazni naj bi se gibale v razponu od 2,000.000 do 10,000.000 tolarjev za pravno osebo in od 50.000 do 300.000 tolarjev za fizično osebo. Spremenila naj bi se tudi kazenska zakonodaja, saj nekatera sporočila, zlasti tista, opremljena z virusi, lahko povzročijo resno gospodarsko škodo. Slednje pa že sodi na področje kaznivih dejanj.