Nevarni bankomati

"Do konca tedna (če se le da) ne dvigujte denarja na bankomatih, ampak pojdite po gotovino v banko. Na nekaj bankomatih so "lopovi" namestili napravo za branje magnetnega zapisa in kamero, da posname odtipkano PIN-kodo. Ko se s tvoje kartice zapiše magnetni zapis in vedo tvojo številko, ti lahko izpraznijo bančni račun," je bila vsebina e-pošte, ki je bila "hit" minulega torka. Zaradi panike, ki je nastala, sta se zganila slovenska policija in upravljavec slovenskih bankomatov, podjetje Bankart (ustanoviteljice podjetja so slovenske banke). Razodela sta, da so v Mariboru res odkrili bankomat, njegov lastnik je Probanka, ki je bil opremljen z napravo za magnetno branje kartic (v reži za plačilno kartico) in mini kamero. Magnetni čitalnik, nameščen na bankomat, je namenjen prepisovanju podatkov, zapisanih na magnetnem zapisu kreditnih ali debetnih plačilnih kartic. Mini kamera pa snema bančne PIN-kode oziroma to, katere štiri šifrirne številke spadajo k posamezni plačilni kartici. Slovenski policisti so ob najdbi sporočili, da so v Sloveniji prvič dobili takšno prijavo. Čeprav "skimming" (prepisovanje, snemanje?), kot se ta oblika kriminala - za katero najpogosteje stojijo organizirane kriminalne združbe - imenuje po svetu, prevzema vodilno vlogo na področju zlorabe plačilnih kartic. Podjetje Bankart pa je nasprotno objavilo, da to nikakor ni prvi primer "skimminga", temveč so bili samo lani štirje takšni primeri. Takoj se je pojavilo vprašanje, zakaj Bankart oziroma lastniki bankomatov javnosti niso opozorili že prej. Že zato, da bi bili ljudje bolj pozorni na morebitne naprave, nameščene na bankomate, in navsezadnje zato, da bi bili uporabniki sploh pozorni, ali jim kdo krade denar z bančnega računa. S karticami na običajnem mestu v denarnici se povprečen osebek ne čuti okradenega, če mu nihče ne razloži, da je tudi to mogoče. Direktor Bankarta Aleksander Kurtevski pa je po medijih besedičil, da obstajajo varovalni mehanizmi, kot so stanje na računu, dnevni limit ... Ta je lahko tudi 100.000 tolarjev, dokazovanje bančnih komitentov, da je šlo za zlorabo kartic, pa je precej mučno in zamudno početje. Kurtevskega smo povprašali, čemu takšno neodgovorno početje, da očitnih kriminalnih dejanj v preteklosti niso prijavili policiji. Toda kot kaže, so zmedeni tudi policisti. Kurtevski je zanikal njihove trditve, da je bila zloraba bankomata prvič prijavljena. Še več, z Banko Slovenije in policijo so menda lani pripravili posebno delavnico o tem, na njej pa so izdelali protokol, kako ravnati v primerih, kakršen je bil mariborski. "Ravnali smo natančno tako, kot smo se takrat dogovorili s policisti," pravi Kurtevski. Policisti so se potem spomnili, da so res že obravnavali takšne načine zlorabe bankomatov: "Policija je ob pomoči Bankarta 26. 8. 2003 opravila prijetje enega izmed osumljencev za zlorabo plačilnih kartic na bankomatu. Šlo je za 40-letnega tujega državljana, ki je bil priveden k preiskovalnemu sodniku in je bil zoper njega odrejen pripor. Osebi sta bili med drugim zaseženi tudi bralno-zapisovalna naprava in naprava za skimming," so sporočili z Generalne policijske postaje/uprave in povedali, da so javnost obvestili o zlorabah plačilnih kartic ...Slovenija naj bi bila sicer, kar zadeva skimming, precej varna država. Veliko bolj razvpiti primeri, vsaj v zvezi s krajami, povezanimi z bankomati, so bili recimo, ko so bankomat izruvali iz zgradbe z verigami in s traktorjem. V bolj obljudenih državah, kot so Velika Britanija, ZDA, Avstralija in države zahodne Evrope, pa je "skimming" dejavnost, s katero se ukvarjajo organizirane kriminalne združbe, večinoma iz vzhodne Evrope. Konec februarja so recimo razkrinkali del romunske mreže v Veliki Britaniji, v Avstraliji pa naj bi bili zelo dejavni Tajci in Malezijci. Samo v Avstraliji tako "zaslužijo" 300 milijonov tamkajšnjih dolarjev. Takšnih kraj je povsod vse več. So pač preproste. Razmeroma kakovostna oprema, solidna kamera z brezžično povezavo in magnetnim čitalnikom (prodajajo ga v povsem navadnih trgovinah z elektromaterialom), stane okoli tisočaka ali nekaj več evrov. Vse dogajanje pa je mogoče nadzorovati iz v bližini parkiranih avtomobilov s prenosnim računalnikom, ki že sproti obdeluje podatke.

Skimming je sicer bolj sofisticirana metoda zlorabe bančnih kartic. Kurtevski je dejal, da je v Sloveniji tako kot po svetu veliko več zlorab v restavracijah, trgovinah ... Lastnik izroči kartico, natakar ali prodajalec jo potegne skozi magnetni čitalnik, podatki pa se recimo prek interneta prenesejo do izdelovalcev lažnih kreditnih kartic na drugem koncu sveta. Potem pa se dogaja, da ljudje sočasno kupujejo v Londonu in Bangkoku. Pa čeprav tam niso nikoli bili. Še bolj preprosta in priljubljena metoda, kako okrasti lastnika kartice, je tako imenovana libanonska zanka. Zlikovec vstavi plastični vložek v kartično režo bankomata in preži na žrtev. Nič hudega sluteči osebek vstavi kartico v bankomat in vtipka PIN-kodo. Toda bankomat se ne odzove niti ne vrne kartice. Tedaj nastopi zlikovec. Postavi se za žrtev in opazuje njene težave z bankomatom. Nato velikodušno svetuje, da bo stvar delovala, če se še enkrat vtipka PIN-koda. Žrtev navadno še enkrat vtipka kodo in zlikovec si jo zapomni. Zgodi se čisto nič in žrtev odide z namenom, da bo težave prijavila banki. Tat pa vzame iz bankomata vložek s kartico, vtipka šifro in pobere denar. To se je dogajalo tudi v Sloveniji, saj je policija "dobila več prijav in tudi obravnavala kazniva dejanja, ko so uslužbenci v bankomatih našli t. i. 'belo plastiko'. Prav tako je obravnavala več primerov, ko so storilci z bančnimi karticami dvigovali denar na bankomatih, oškodovanci pa so trdili, da denarja tam niso dvigovali. Koncentracija takšnih primerov je bila v drugi polovici decembra 2002, primeri pa so bili policiji prijavljeni leta 2003."

Tisti, ki se spoznajo na tehnologijo plačilnih kartic in bankomatov, pravijo, da bi uporaba "pametnih", s čipi opremljenih plačilnih kartic lahko preprečila zlorabe, ki se dogajajo zaradi skimminga. Toda Kurtevski trdi, da bi to v svetu in v Sloveniji povzročalo velike težave. Vse bankomate bi morali nadgraditi z ustrezno opremo. Kakšna stotnija slovenskih pa je že tako zastarela, da bi jih morali zavreči. Poleg tega bi bil to velik strošek za banke, nadgradnja pa bi trajala nekaj let. V tem času bi tehnologija najbrž že zastarela. Japonci recimo v praksi preizkušajo biometrične plačilne kartice (na njih je zapisan prstni odtis uporabnika), razvija pa se še nekaj naprednejših tehnoloških rešitev. Obstajalo naj bi sicer tudi že nekaj načinov, kako obvarovati zdaj delujoče bankomate. Eden naj bi bil tresenje kartic, ki naj bi motilo magnetno zapisovanje pri skimmingu. Kurtevski pravi, da se ta metoda ni izkazala za uspešno. Eden izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev bankomatov Nixdorf pa je pred nedavnim izdelal avtomat, opremljen s številnimi senzorji, ki zaznajo, ali so v napravi nameščeni tujki, in jih samodejno izključi.