17. 3. 2004 | Mladina 11 | Družba
Nevarni bankomati
Tudi slovenski bankomati so postali zanimivi za zločince
Običajen izgled bankomata
"Do konca tedna (če se le da) ne dvigujte denarja na bankomatih, ampak pojdite po gotovino v banko. Na nekaj bankomatih so "lopovi" namestili napravo za branje magnetnega zapisa in kamero, da posname odtipkano PIN-kodo. Ko se s tvoje kartice zapiše magnetni zapis in vedo tvojo številko, ti lahko izpraznijo bančni račun," je bila vsebina e-pošte, ki je bila "hit" minulega torka. Zaradi panike, ki je nastala, sta se zganila slovenska policija in upravljavec slovenskih bankomatov, podjetje Bankart (ustanoviteljice podjetja so slovenske banke). Razodela sta, da so v Mariboru res odkrili bankomat, njegov lastnik je Probanka, ki je bil opremljen z napravo za magnetno branje kartic (v reži za plačilno kartico) in mini kamero. Magnetni čitalnik, nameščen na bankomat, je namenjen prepisovanju podatkov, zapisanih na magnetnem zapisu kreditnih ali debetnih plačilnih kartic. Mini kamera pa snema bančne PIN-kode oziroma to, katere štiri šifrirne številke spadajo k posamezni plačilni kartici. Slovenski policisti so ob najdbi sporočili, da so v Sloveniji prvič dobili takšno prijavo. Čeprav "skimming" (prepisovanje, snemanje?), kot se ta oblika kriminala - za katero najpogosteje stojijo organizirane kriminalne združbe - imenuje po svetu, prevzema vodilno vlogo na področju zlorabe plačilnih kartic. Podjetje Bankart pa je nasprotno objavilo, da to nikakor ni prvi primer "skimminga", temveč so bili samo lani štirje takšni primeri. Takoj se je pojavilo vprašanje, zakaj Bankart oziroma lastniki bankomatov javnosti niso opozorili že prej. Že zato, da bi bili ljudje bolj pozorni na morebitne naprave, nameščene na bankomate, in navsezadnje zato, da bi bili uporabniki sploh pozorni, ali jim kdo krade denar z bančnega računa. S karticami na običajnem mestu v denarnici se povprečen osebek ne čuti okradenega, če mu nihče ne razloži, da je tudi to mogoče. Direktor Bankarta Aleksander Kurtevski pa je po medijih besedičil, da obstajajo varovalni mehanizmi, kot so stanje na računu, dnevni limit ... Ta je lahko tudi 100.000 tolarjev, dokazovanje bančnih komitentov, da je šlo za zlorabo kartic, pa je precej mučno in zamudno početje. Kurtevskega smo povprašali, čemu takšno neodgovorno početje, da očitnih kriminalnih dejanj v preteklosti niso prijavili policiji. Toda kot kaže, so zmedeni tudi policisti. Kurtevski je zanikal njihove trditve, da je bila zloraba bankomata prvič prijavljena. Še več, z Banko Slovenije in policijo so menda lani pripravili posebno delavnico o tem, na njej pa so izdelali protokol, kako ravnati v primerih, kakršen je bil mariborski. "Ravnali smo natančno tako, kot smo se takrat dogovorili s policisti," pravi Kurtevski. Policisti so se potem spomnili, da so res že obravnavali takšne načine zlorabe bankomatov: "Policija je ob pomoči Bankarta 26. 8. 2003 opravila prijetje enega izmed osumljencev za zlorabo plačilnih kartic na bankomatu. Šlo je za 40-letnega tujega državljana, ki je bil priveden k preiskovalnemu sodniku in je bil zoper njega odrejen pripor. Osebi sta bili med drugim zaseženi tudi bralno-zapisovalna naprava in naprava za skimming," so sporočili z Generalne policijske postaje/uprave in povedali, da so javnost obvestili o zlorabah plačilnih kartic ...Slovenija naj bi bila sicer, kar zadeva skimming, precej varna država. Veliko bolj razvpiti primeri, vsaj v zvezi s krajami, povezanimi z bankomati, so bili recimo, ko so bankomat izruvali iz zgradbe z verigami in s traktorjem. V bolj obljudenih državah, kot so Velika Britanija, ZDA, Avstralija in države zahodne Evrope, pa je "skimming" dejavnost, s katero se ukvarjajo organizirane kriminalne združbe, večinoma iz vzhodne Evrope. Konec februarja so recimo razkrinkali del romunske mreže v Veliki Britaniji, v Avstraliji pa naj bi bili zelo dejavni Tajci in Malezijci. Samo v Avstraliji tako "zaslužijo" 300 milijonov tamkajšnjih dolarjev. Takšnih kraj je povsod vse več. So pač preproste. Razmeroma kakovostna oprema, solidna kamera z brezžično povezavo in magnetnim čitalnikom (prodajajo ga v povsem navadnih trgovinah z elektromaterialom), stane okoli tisočaka ali nekaj več evrov. Vse dogajanje pa je mogoče nadzorovati iz v bližini parkiranih avtomobilov s prenosnim računalnikom, ki že sproti obdeluje podatke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
