8. 8. 2004 | Mladina 31 | Družba
Četrta piramida
Nova Aleksandrijska knjižnica
Nova aleksandrijska knjižnica v obliki dvigajočega se sončnega diska
© Matjaž Kačičnik
Svetilnik Faros, ki je stal na otočku v aleksandrijskem pristanišču, je veljal za eno izmed sedmih svetovnih čudes. Pa vendar Faros ni bil vzrok, da je antična Aleksandrija, le eno izmed nekaj deset mest, ki so dobila ime po Aleksandru Velikem, za skoraj 700 let postala kulturno in znanstveno središče sveta. Ta položaj je imela zaradi antične knjižnice, ki je hranila celotno znanje tedanjega sveta in kjer so delovali številni znanstveniki in pesniki. Po dokončnem uničenju knjižnice ob koncu četrtega stoletja je bila Aleksandrija tako rekoč "zbrisana" z zemljevida sveta. Polna življenja, ustvarjalnosti in s kozmopolitsko odprtostjo se je med letoma 1850 in 1950 ponovno "narisala" na svetovni zemljevid. Mesto, kjer so se mešali grški, italijanski, francoski in britanski vplivi, je postalo priljubljeno zbirališče in zatočišče svetovnih literatov. Aleksandrijski "belle epoque" se je po sto letih končal z egiptovsko revolucijo. Nekdanji sijaj in kozmopolitizem skušajo mestu danes vrniti z Bibliotheco Alexandrino, s ponovnim rojstvom Velike knjižnice, arhitekturnega bisera v obliki dvigajočega se diska, ki so mu ponosni domačini zaradi njegovih razsežnosti in zaradi izjemnosti že dali novo ime, četrta piramida.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?